Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Pon, 08. avg.. 2016 Stran: 5
ENERGETIKA
Nadzorni sveti petih elektrodistribucij dobivajo s prihajajočimi spremembami statutov znatno večjo moč. Skoraj ni odločitve, ki jo bo mogoče sprejeti brez njihove zelene luči.
Podjetjem za distribucijo električne energije se obeta nov ustroj upravljanja družb. V skladu z željami Slovenskega državnega holdinga (SDH) bodo na bližnjih skupščinah močno okrepili vlogo nadzornih svetov družb, M bodo po novem med drugim pristojni celo za imenovanje poslovodij v odvisnih družbah.
Močno se zaostrujejo tudi pogoji za predsednika uprave elektrodistribucije, a kot pravijo v SDH, se ti po njihovem mnenju »ne zaostrujejo, temveč se prilagajajo pomembnosti te funkcije«.
Ne kot podlaga za kadrovske spremembe
Znatne spremembe statutov vseh petih elektrodistribucij (Elektra Ljubljana, Elektra Maribor, Elektra Celje, Elektra Gorenjska in Elektra Primorska) so spodbudile tudi ugibanja o morebitnih menjavah v vrhu distribucij, a v SDH pojasnjujejo, da ni vzročne povezave med spremembo statutov in spremembo v upravah družb. »Uprave ostajajo enočlanske,« so dodali. Distribucije imajo tudi sicer večinoma predsednike uprav s povsem »svežimi« mandati. Letos so nov mandat dobili šefi distribucij v Mariboru (Boris Sovič), Celju (Boris Kupec) in Primorski (Uroš Blažka), preostala dva (Andrej Ribič v Elektru Ljubljana in Bojan Luskovec v Elektru Gorenjska) pa sta na polovici mandata.
V predlogu sprememb statuta se razlogi za odpoklic predsednika uprave ne spreminjajo, so pa navedene hujše kršitve obveznosti, med drugim, če ne izvršuje sklepov nadzornega sveta ali skupščine. Predsednik uprave bo poslej potreboval vsaj 15 let delovnih izkušenj (prej pet), od tega pet (prej tri) na vodilnih mestih. Dodamo bo zahtevano izpolnjevanje pogoja neoporečnosti (fit & proper), morebitnim zunanjim kandidatom pa zna težave povzročati zahtevan program dela za celotno mandatno obdobje. Če je dosedanji statut predvideval, da se, če predsednik uprave ni izbran, razpis ponovi, bo zdaj dobil nadzorni svet izrecno možnost, da za leto dni na položaj imenuje svojega člana.
Nabor poslov, za katere potrebuje uprava soglasje nadzornega sveta, se bo močno razširil (ustanavljanje, ukinitev ali dokapitalizacije družb; vsi pravni posli, katerih vrednost presega odstotek osnovnega kapitala; dajanje poroštev, garancij, jamstev...), lahko pa nadzorni svet še sam določi vrste poslov, za katere je potrebno njegovo soglasje. Se širši je nabor pristojnosti nadzornega sveta, ki bo po novem dajal tudi mnenje upravi k sprejemanju odločitev na skupščinah odvisnih družb v primeru statusnih in kapitalskih sprememb ter celo k odločitvam glede imenovanja nadzornih svetov in poslovodij v odvisnih družbah. Sprva je bilo predvideno celo soglasje in ne zgolj mnenje nadzornega sveta, a dejansko tudi morebitno izrečeno negativno mnenje ni daleč od tega.
Stanković: V takšno ceno ne moremo privoliti
Poročali smo že, da bodo skupščine elektrodistribucij na zahtevo SDH v luči konsolidacije državnega lastništva odločale tudi o pooblastilu upravam za nakup lastnih delnic. Glede na v predlogu sklepov določeno ceno delnic, ki se gibljejo v razponu od 1,62 evra (najnižja odkupna cena delnice Elektra Ljubljana) do 3,43 evra (najvišja cena delnice Elektra Celje), bi jih to za celotno konsolidacijo (država ima okoli 75-odstotni delež, uprava pa bo v skladu z zakonodajo iskala pooblastilo za nakup do desetih odstotkov delnic) stalo od 50 do 60 milijonov evrov in ne okoli 200 milijonov, kolikor bi morali odšteti v primeru upoštevanja knjigovodskih vrednosti delnic, ki se gibljejo med sedem in dobrih osem evrov za delnico.
A prav to zdaj z nasprotnimi predlogi predlaga Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS). Kot nam je pojasnil predsednik MDS Rajko Stankovič, mali delničarji ne nasprotujejo načrtom države, da postane ta 100-odstotna lastnica distribucij, a želijo, da plača pošteno ceno. »Vsak delničar se bo sam odločil, ali bo prodal delnico ali ne, v to, da je najvišja dopustna cena za odkup delnic določena pri 25 odstotkih njihove knjigovodske vrednosti, pa ne moremo privoliti,« je dejal Stankovič in dodal, da ne vedo, kako so sploh določili najvišjo ceno. V združenju so predlagali, naj bo najvišja možna cena določena pri knjigovodski vrednosti.
In kaj pravijo na nasprotni predlog v SDH, ki obvladuje skupščine distribucij in s tem tudi sprejemanje odločitev? »Predlog SDH temelji na podlagi pridobljenih cenitev, tako da ne moremo komentirati nasprotnega predloga MDS, saj nam njihove podlage za izračun vrednosti delnic niso znane,« so nam pojasnili, so pa tudi v SDH opozorili, da je odločitev o prodaji in nakupu stvar dogovora med prodajalcem in kupcem.