Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 09. 2011 Stran: 19
Ljubljana - Menedžerji Perutnine Ptuj z Romanom Glaserjem na čelu oziroma njihova družba Agroinvesticije so Perutnini Ptuj »vrnili« proizvajalca krmil PP-Agro, do katerega so se menedžerji ptujske družbe s 158 evri dokopali leta 2009.
Perutnina Ptuj je tako na začetku tega tedna ponovno postala edina lastnica PP-Agra (nekdanji Agrokombinat Maribor), čeprav naj bi se to, sodeč po dokumentih, ki jih je Glaser poslal okrožnemu sodišču, zgodilo že konec leta 2010. Toda ti isti dokumenti, s katerimi razpolagamo tudi na Dnevniku, odpirajo več vprašanj glede datuma ponovnega vstopa Perutnine Ptuj v lastništvo PP-Agra, ki na letni ravni ustvari okoli sedem milijonov evrov prihodkov in ima skoraj deset milijonov evrov premoženja.
Akt o ustanovitvi PP-Agra, ki naj bi dokazoval, da je Perutnina Ptuj že konec lanskega decembra ponovno postala njegova edina lastnica, je namreč ptujski notar Andrej Šoemen overil šele 8. avgusta letos, torej dva tedna po razkritju v Dnevniku in šele po tem, ko so mali delničarji in Kapitalska družba zahtevali posebno revizijo poslov Perutnine Ptuj. Šele na začetku tega tedna pa je Glaser v elektronsko knjigo sklepov družbe PP-Agro vpisal tudi sklep o uresničitvi odkupne pravice med Perutnino Ptuj in Agroinvesticijami, čeprav naj bi bil ta sprejet že decembra lani.
Da bi Agroinvesticije lani prodale PP-Agro, ni mogoče razbrati niti iz bilance družbe. Konec lanskega leta so imele namreč še vedno v lasti za 158 evrov dolgoročnih naložb, čeprav naj bi po drugi strani že sredi lanskega decembra izstopile iz lastništva PP-Agra, končni rok za plačilo kupnine pa je potekel tri dni pred iztekom leta 2010.
Iz dokumentov je razvidno, da sta imela pri poslu s PP-Agrom poleg Glaserja aktivno vlogo tudi Franc Veršič (direktor Agroinvesticij in PP-Agra) ter član uprave Perutnine Ptuj Milan Čuš. Tega je Glaser sicer pooblastil za izvedbo vseh poslov, ki bi Perutnini Ptuj ponovno zagotovili 100-odstotno lastništvo v PP-Agru, vendar se je nato pod akt o ustanovitvi tega podpisal Glaser sam. Eden od udeležencev posla je bil Klemen Šešok, saj je njegov ciprski holding Finandria prodal Holdingu PMP (v lasti menedžerjev Perutnine Ptuj), tedaj še prazno družbo Agroinvesticije. Poleg tega je Šešok oziroma Taxgroup pravno svetovanje sestavil tudi pogodbo o odkupni pravici deleža v PP-Agru, ki naj bi jo že pred dvema letoma overil Miro Košak, vendar so v Perutnini Ptuj to pogodbo prvič omenili šele na skupščini konec letošnjega avgusta.
Kot je znano, bi moral prodajo hčerinskih podjetij preveriti tudi posebni revizor, vendar je Glaser na avgustovski skupščini z nasprotnim predlogom dosegel, da bi posebnega revizorja izbral nadzorni svet, kar pa ni v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah. Zaradi tega je Kapitalska družba na okrožno sodišče na Ptuju že vložila zahtevo za imenovanje revizijske družbe Ernst&Young za posebnega revizorja Perutnine Ptuj, hkrati pa tudi podrejeno zahtevo za uvedbo posebne revizije. Poleg prodaje PP-Agra bi moral posebni revizor preveriti še ozadje prodaj nekaterih preostalih hčerinskih družb (bosansko-hercegovska družba PP-B in PP Energija), ki*so končale v neposredni oziroma posredni lasti menedžerjev. Pod drobnogledom revizorjev bi se lahko znašli tudi vsi večji nepremičninski in finančni posli ter posojilni "posli Perutnine Ptuj z Infondom Holdingom in Centrom Naložbami, ki jih je Glaser želel izključiti iz posebne revizije.