Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 08. 2011 Stran: 9
Primerjava plač in uspehov menedžerjev
Bobinac in Debeljak lani z nižjo plačo, a boljšimi rezultati; Petan in Slavinec z višjimi prejemki, a slabšimi rezultati - Bojan Dremelj v Telekomu imel 3,5-krat višjo mesečno plačo kot njegov naslednik
Ljubljana - Nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je v dobrih dveh mesecih, kolikor je vodil Telekom v letu 2010, skupaj zaslužil 149.668 evrov bruto, kar je več, kot je zaslužil njegov naslednik Ivica Kranjčevič v devetih mesecih in pol. Prvi mož NFD Holdinga Stane Valant si je lani - čeprav njegov holding že tri leta ustvarja po več deset milijonov evrov izgube - poleg 174.046 evrov letne bruto plače izplačal še 14.635 evrov bruto regresa. Nasprotno so nekateri drugi menedžerji zaradi krize varčevali tudi pri svojih plačah in bonitetah.
Bojan Dremelj je leta 2008 zaslužil 272.000 evrov bruto, leto pozneje pa 243.495 evrov bruto, od tega je plača znašala 190.646 evrov. Dremelj je Telekom vodil še dobra dva meseca v letu 2010, ko je skupaj zaslužil 149.668 evrov, od tega samo plače 111.528 evrov bruto. Povedano drugače; na mesec je samo iz plače dobil okoli 44.600 evrov bruto. Ko je Dremelj marca lani odhajal iz Telekoma, je začel veljati zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski državni lasti in samoupravnih lokalnih skupnosti, tako imenovani Lahovnikov zakon. Plača Ivice Kranjčeviča je bila tako že podvržena temu zakonu. Novi predsednik uprave je tako v devetih mesecih in pol, kolikor je lani vodil Telekom, zaslužil 135.030 evrov bruto oziroma manj kot Dremelj v samo dveh mesecih in pol. Samo iz plač je Kranjčevič dobil 119.918 evrov bruto, torej okoli 12.600 evrov bruto na mesec, kar je 3,5-krat manj kot Dremelj.
Slabi rezultati, visoki prejemki
Telekom je eno od podjetij, v katerih je imelo vodstvo kljub slabim rezultatom visoke plače, pravi Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister, ki je predlagal zakon o prejemkih poslovodstev. »Zakon sem predlagal, ker je bilo v Sloveniji veliko podjetij v večinski državni lasti s slabimi rezultati, menedžerji pa so imeli več kot 25.000 in celo 30.000 evrov mesečnih prejemkov, saj so imeli veliko bonitet. Razmerja z drugimi plačami v podjetju so bila tudi ena proti 15. Velike anomalije so bile tudi na področju odpravnin: menedžerji so si izplačali, denimo, 24 plač odpravnin ali pa so si izplačali odpravnino in ostali v podjetju.«
Lahovnik spomni, da je vlada družbam v državni lasti najprej dala priporočila, naj varčujejo tudi pri plačah uprav. A v podjetjih jih niso upoštevali, zato je predlagal zakon. »To je res nenavaden način urejanja, a so se v podjetjih na priporočila požvižgali. Iz enega podjetja so mi, denimo, poslali pravno mnenje, da priporočila niso dolžni spoštovati,« se spominja nekdanji minister.
Tudi v Petrolu, kjer ima država največji lastniški delež, so v preteklosti izplačevali višje plače od današnjih. Tako je tedanji predsednik uprave Marko Kryžanowski leta 2008 skupaj prejel 429.396 evrov bruto, leta 2009 pa sicer v le pol leta vodenja 126.903 evrov bruto. Njegova naslednica Alenka Vrhovnik Težak je v slabih treh mesecih zaslužila 53.281 bruto evrov. Zamenjal jo je Aleksander Svetelšek, ki je v štirih mesecih zaslužil 54.471 evrov bruto, lani pa 175.750 evrov bruto oziroma 2,4-krat manj kot leta 2008 Kryžanowski. Slednji je leta 2008 pridelal 55 milijonov evrov izgube, lani pa je dobiček znašal 35,5 milijona evrov.
200.583 bruto je lani znašal prejemek Staneta Valanta
Kriza oklestila plačo Franja Bobinca
Lahovnik opozarja, da so za visoke plače, nagrade in odpravnine odgovorni nadzorniki, ki so v družbah z večinskim državnim lastništvom večkrat zastopali interese uprave kot lastnice. V zasebnih družbah pa je po njegovem mnenju različno, ponekod so menedžerji varčevali tudi pri svojih plačah, ponekod pa le pri drugih stroških.
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac si je, denimo, v krizi, ko je velenjska družba v letu 2009 ustvarila izgubo, precej znižal plačo. Medtem ko je leta 2009 zaslužil 249.346 evrov bruto, je lani prejel 190.293 evrov bruto, Skupina Gorenje pa je lani že poslovala z dobrimi 20 milijoni evrov dobička. Prejemki so se lani znižali tudi predsedniku uprave Alposa Mirjanu Bevcu, in sicer za 96.050 evrov, kljub temu pa je Alpos končal v prisilni poravnavi. Nižje prihodke je imel tudi Janez Bohorič, Sava pa je pridelala kar 99,9 milijona evrov izgube.
Prejemki so se lani znižali tudi prvemu možu Mercatorja Žigi Debeljaku, največji slovenski trgovec pa je lani še povečal dobiček, na dobrih 30 milijonov evrov.
Krka: največji dobiček in plača
Po doslej objavljenih letnih poročilih je lani največ zaslužil predsednik uprave Krke Jože Colarič, in sicer 646.000 evrov bruto oziroma 303.000 evrov neto. A Krka je lani v Sloveniji ponovno ustvarila največji dobiček, in sicer na ravni skupine 170,9 milijona evrov, kar je sicer tri milijone manj kot leto prej. Bruto prejemki so se lani povišali tudi, denimo, Bojanu Petanu iz Term Čatež in Urošu Slavincu iz Heliosa, čeprav sta njuni družbi lani poslovali slabše kot leto prej.
Prejemek se je prav tako povišal predsedniku uprave NFD Holdinga Stanetu Valantu, ki je skupaj prejel 200.583 evrov bruto. Takoje zaslužil več kot, denimo, Debeljak v Mercatorju, Svetelšek v Petrolu, Bobinac v Gorenju in Slavinec v Heliosu, čeprav je njegov holding lani predelal 24,8 milijona evrov izgube. Od 200.583 evrov prejemkov je Valant iz plač dobil 174.046 evrov m kar 14.635 evrov regresa. Član uprave NFD Holdinga Zoran Boškovič pa je prejel 135.439 evrov bruto plače in 11.413 evrov bruto regresa oziroma skupaj z drugimi prihodki 156.321 evrov bruto. Pri tem gre spomniti, da čeprav Valant lastniško obvladuje NFD Holding, ima ta okoli 56.000 malih delničarjev.
Veliko izgubo, kar 162 milijonov evrov, je leta 2009 pridelala tudi Skupina Pivovarna Laško. V prvih sedmih mesecih jo je vodil Boško Srot, ki je dobil 100.382 evrov plače in 152.000 evrov odpravnine. Njegov naslednik Dušan Zorko je leta 2009 prejel 90.991 evrov bruto, lani pa 192.600 evrov za vodenje Pivovarne Laško in še 72.056 evrov za vodenje Pivovarne Union.
Jutri v Delu preberite članek o tem, kako je večina bank lani poslovala slabše kot leto prej, bankirji pa so kljub temu več zaslužili.