Medij: Moje finance Avtorji: Milič Marja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 06. 2011 Stran: 34
Pred kratkim je bil priznani upravitelj hedge skladov Raj Rajaratnam obsojen zaradi zlorabe notranjih informacij, grozi mu do 20 let zapora; preverili smo, kako je s tem pri nas; sumov zlorab je ogromno, obsodbe do zdaj samo tri; razkrivamo tudi razloge delničarja za nakup delnic Slovenijalesa tik pred objavo namere za prevzem družbe.
Raj Rajaratnam, nekdanji šrilanški milijarder, sicer rojen v ZDA, je ilegalno zaslužil slabih 64 milijonov dolarjev. Trgoval je z delnicami 14 podjetij tako, daje zlorabil notranje informacije, ki jih je dobil od ljudi na visokih položajih, sicer prijateljev in nekdanjih sošolcev, ki so delali v podjetjih, kot so velikan na področju informacijske tehnologije IBM, družba za upravljanje lntel Capital ki upravlja premoženje izdelovalca procesorjev Intel, svetovalna hiša Mc-Kinsey ... Gre za največji primer zlorabe notranjih informacij v zgodovini ZDA, pišejo ameriški mediji. Aretiranje bil konec leta 2009, po slabih dveh letih je bil obsojen zaradi zarote in goljufije z vrednostnimi papirji, zaradi česar mu grozi do 20 let zapora, kar je več, kot je kazen za posiljevalce, poudarjajo mediji. Koliko let bo preživel za zapahi, bo jasno konec julija. V zgodbo je vpletenih še 26 oseb, od tega jih je 19 že priznalo krivdo. Sporočilo ameriških državnih tožilcev je jasno - imamo pravila in zakone, ki veljajo za vse enako, ne glede nato, kdo si in koliko denarja imaš.
Kaj pa pri nas?
Ali tudi pri nas veljajo zakoni za vse enako? Kristjan Verbič, šef Vseslovenskega združenja malih delničarjev, pravi, da ne. »Institucije se lotijo preiskovanja zadev, ki so obrobne narave, medtem ko se velikih, pomembnih in sistemskih primerov sploh še nihče ni lotil,« pojasnjuje. Pristojnim institucijam svetuje, da bi morale pretehtati, ali davkoplačevalki denar porabiti za postopke, kjer je oškodovanje, korist ali vrednost celotnega posla 10 tisoč evrov, ali se lotiti primerov, ki se ponavljajo in pri katerih so zneski večji.
No, takšno ravnanje bi Verbiču verjetno ustrezalo, saj se je tudi sam znašel v postopku zaradi suma zlorabe notranjih informacij pri nakupu delnic Velane v letu 2007. Da je kupoval delnice z namenom višanja njihove cene, se je pohvalil tudi sam v videoposnetku, objavljenem na spletnem multimedijskem omrežju YouTube, ki ga je potem umaknil. Zaslužil je 10 tisoč evrov. Ta hip je prav zaradi tega na ljubljanskem tožilstvu zoper njega vložena ovadba, kaj bo z njo, pa odločitve še niso sprejeli. Zanimivo je, da Verbič o njej ne ve ničesar. Pravi le, da naj bi agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sum zoper njega v tem primeru že ovrgla. Tega nam na ATVP niso potrdili, češ da gre za zaupne informacije. Verbič se sicer brani, da ni zlorabil notranjih informacij, češ da ni ne član uprave ne nadzornega sveta. »Sum je bil podan na podlagi anonimne prijave. To lahko stori vsak, ki ima tri minute časa,« pravi in doda, da je to storil nekdo, ki želi diskreditirati njega in združenje.
Sumljivi kupci delnic Slovenijalesa
Eden izmed zadnjih primerov, pri katerem bi lahko šlo za sum zlorabe notranjih informacij, pa je povezan s prevzemom Slovenijalesa, na kar so opozorili tudi mali delničarji. Kaj seje dogajalo? Zavarovalnica Triglav je namero za prevzem Slovenijalesa oddala sredi aprila 2011. Priprave na to naj bi po ocenah nekaterih medijev potekale dobrega pol leta, kar sovpada s povečano aktivnostjo z delnico Slovenijalesa tudi na borzi. Z delnico se namreč pred tem skoraj ni trgovalo. Cena pa je nato v pol leta s 14,5 evra poskočila najprej na 30 evrov, po objavi namere za prevzem sredi aprila na 45 evrov, ko je bila razkrita prevzemna cena, pa na dobrih 100 evrov. Zavarovalnica Triglav je za delnico Slovenijalesa ponudila 112,6 evra. Sredi te zgodbe seje med drugimi recimo znašel tudi šef slovenske podružnice podjetja, ki prodaja papirne izdelke (ime hranimo v uredništvu). Tik pred objavo namere za prevzem je kupil 348 delnic. »Nakup delnic je po naključju sovpadal s prevzemom. Če bi vedel, da se bo to zgodilo, bi verjetno delnice kupoval še naprej in tako dvigoval ceno,« nam je pojasnil. Del delnic je kupil po ceni 24 evrov, drugi del po 30 evrov (v povprečju 27 evrov na delnico), kar pomeni, daje za nakup odštel okrog 8.350 evrov. Ponudbo zavarovalnice bo sprejel, češ da nima izbire. To mu bo navrglo 39.184 evrov, torej bo zaslužil 30.832 evrov. In kaj gaje sploh vodilo v nakup delnic? Ocenil je, daje delnica podcenjena, sam pa je videl možnost za rast, ko je prebral novico v Financah, da bo neka terjatev do Slovenijalesa precej nižja od prvotne ocene. Hkrati pa se je vednost delnice na borzi od januarja do marca precej okrepila (s 14 na 21 evrov, op. a.), kar pomeni, da je nekdo, ki je bil verjetno obveščen o prevzemu, te delnice tudi kupoval, pojasnjuje. Potrdil nam je, da seje pred ATVP že zagovarjal, a z morebitno ovadbo ni seznanjen, misli pa, da se to ne more zgoditi, češ da za prevzemno ponudbo Slovenijalesa sploh ni vedel.
Poklicali smo tudi enega izmed večjih prodajalcev, kije tik pred objavo namere za prevzem prodal 230 delnic, po objavi pa še 530 in ga vprašali, zakaj seje odločil za prodajo, a na vprašanje ni želel odgovoriti, češ da nas to ne zadeva.
Je pa zanimivo še nekaj. Zakaj je prevzemna cena petkratnik tržne cene (če upoštevamo povprečje cen pred objavo namere v višini 22 evrov) in kdo bo imel od tega največ koristi? Iz delniške knjige je razvidno, da si bosta najbolj opomogla paradržavna sklada Kad in Sod. Kaj bosta naredila z izkupičkom, bo verjetno znano kmalu. Jasno pa je, da bodo zaslužki precejšnji, a najbrž ne brez razloga.
Primerov je veliko
Imamo veliko primerov, ko se je nekdo očitno okoristil z zlorabo notranjih informacij, opaža Verbič, a naštevanju konkretnih imen se izogiba. Enako slišimo tudi od drugih sogovornikov, ki pravijo, daje seznam slovenskih insajderjev, ki so izrabili notranjo informacijo, še preden je bila ta javno objavljena, in si s tem protipravno pridobili premoženjsko korist, precej dolg. Spomnimo se na primer nakupa delnic Krke, ko sta nadzornika kupovala delnice dan pred objavo rezultatov; tudi v tem primeru je ATVP sum zlorabe notranjih informacij ovrgel. S sumi zlorabe so bili povezani tudi vsi večji prevzemi (Lek, Pivovarna Union) in tudi menedžerski prevzemi (BTC, Istrabenz, Pivovarna Laško, Merkur ...). »Zloraba notranjih informacij je pri nas velika težava. Narava prostora je takšna, da se ljudje med seboj poznajo, poleg tega so nadzorniki v eni in hkrati člani uprave v drugi družbi in nasprotno. Tako se vzpostavlja veriženje. Jasno je, da se informacije laže posredujejo in prenašajo v krogu ljudi, ki se medsebojno nadzirajo. To je posebnost našega prostora. Na drugi strani pa ni nikakršnega sankcioniranja,« opisuje Verbič, ki je mimogrede tudi sam nadzornik Mercatorja.
Trije obsojeni
Da je dokazovanje zlorab notranjih informacij težko, je očitno jasno vsem vpletenim. Precej klavrna je namreč tudi statistika ovadenih, še bolj pa obsojenih. Na manj kot leto dni zapora sta bila obsojena moška leta 2006 in ženska leta 2007, kažejo podatki statističnega urada, kjer spremljajo ovadene, obtožene in obsojene od leta 2006. Kdo so to bili, žal Na ljubljanskem tožilstvu je zoper Kristjana Verbiča zaradi suma zlorabe notranje informacije vložena ovadba. Verbič o njej ne ve ničesar. nismo izvedeli, čeprav nam ni jasno, zakaj pristoj ni informacij o imenih obsojenih ne razkrijejo, kot je to praksa v tujini, da velja za nauk vsem drugim, ki jih tudi srbijo prsti.
Za ogled celotnega članka kliknite tukaj.