Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 12. 2010 Stran: 20
Ljubljana - Napovedi, da bi Zvon Ena Holding lahko v kratkem končal v insolventnih postopkih, so vse bolj verjetne. Njegovi tuji svetovalci, ki so jih izbrali v Vatikanu, so po dveh mesecih minuli petek bankam posredovali predlog sanacijskega načrta.
Toda ta je za banke upnice z Novo Ljubljansko banko na čelu podcenjujoč in popolnoma nesprejemljiv. Namesto da bi ponudili zahtevane garancije, da bo družba dokapitalizirana ali da bodo banke poplačane, namreč predlagajo, naj banke pristanejo deloma na odpis terjatev in deloma na njihovo pretvorbo v podrejeni dolg (tako imenovano mezaninsko financiranje).
Po naših informacijah je mednarodna skupina svetovalcev iz skupine TMF (ukvarja se s pripravo projektov reorganizacije, zmanjševanja stroškov in pripravo podrobnih finančnih izkazov) in investicijske banke Rothschild, ki jih je najela Nadškoftja Maribor kot posredno večinska lastnica Zvona, dala jasno vedeti, da lastnikom ne bodo predlagali dokapitalizacije podjetja, kar so zahtevale banke. Po enem od scenarijev so sicer predvideli tudi denarno dokapitalizacijo v višini 60 milijonov evrov, vendar niso dali zagotovil, ali in kdo bi sploh dokapitaliziral Zvon.
NLB je pred časom želela, da bi iz reševanja Zvona izločili telekomunikacijsko družbo T2, da se njeno poslovanje zaradi agonije lastnika ne bi poslabšalo, toda Zvonovi svetovalci so izrecno povedali, da si želijo reševati Zvon in njegove naložbe kot celoto. Ponudili so, da bi vodili sanacijo T2 in odprodajo naložb, s katerimi naj bi se poplačale banke. Poleg T2 med večje naložbe Zvona sodijo še deleži v Heliosu, Iskri Avtoelektriki, Cinkarni Celje, Abanki Vipi, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Petrol...
Kot pravijo naši viri, od bank upnic pričakujejo odpis skupno okoli 50 milijonov evrov terjatev. Poleg odpisa terjatev in delne pretvorbe terjatev v podrejeni dolg, ki bi bankam omogočal prednostno poplačilo pred lastniki, predlagajo, naj Zvonu reprogramirajo kratkoročna v dolgoročna posojila. Od bank pričakujejo tudi, da bi prezadolženemu mariborskemu finančnemu holdingu odobrile likvidnostno posojilo.
Čeprav so izrazili željo, da bi se v tem tednu še pogajali, v bankah ne pričakujejo, da bi lahko v tako kratkem času našli kompromisno rešitev. Bolj verjetno je, da bo uprava Zvona januarja prisiljena predlagati postopek prisilne poravnave, s čimer se bo poskušala izogniti stečajnemu postopku.
Kot smo opozorili že v začetku meseca, bo Zvon v kratkem izpolnjeval pogoje za vložitev predloga za prisilno poravnavo ali stečaj. NLB in Hypo banka mu namreč po naših informacijah nista podaljšali kratkoročnih posojil, po neformalnem dogovoru z bankami pa jim že nekaj mesecev ne plačuje niti obresti. Sredi novembra, ko je zadnjič poročal o svojem poslovanju, je imel Zvon že za 24,2 milijona evrov zapadlih neporavnanih obveznosti do bank. Njegove finančne obveznosti znašajo 431,6 milijona evrov, delež obveznosti v financiranju pa predstavlja kar 92 odstotkov. Poleg tega bo moral Zvon ob koncu leta slabiti svoje naložbe, zlasti ključno naložbo T2, ki jo je ob koncu lanskega leta vrednotil na 104 milijone evrov. Pričakovati je, da jo bo ob koncu letošnjega leta slabil na nič, čeprav je do T2 izpostavljen skupno za okoli 130 milijonov evrov. Zaradi nesposobnosti poravnavanja svojih obveznosti v daljšem časovnem obdobju (trajnejša nelikvidnost) in dolgoročne plačilne nesposobnosti (ko je vrednost premoženja manjša od vsote obveznosti) bo Zvon tako v kratkem izpolnjeval oba ključna pogoja za razglasitev insolventnosti.
Z Zvonom Ena v insolventni postopek tudi Zvon Dva, verjetno pa tudi Gospodarstvo Rast
Morebitni insolventni postopek Zvon Ena Holdinga bi v insolventne postopke potegnil tudi družbe, povezane z njim. Skoraj zagotovo bi to veljalo za Zvon Dva Holding, ki je imel ob devetmesečju za 15,9 milijona evrov zapadlih obveznosti in katerega največje premoženje so z menicami zavarovana posojila Zvonu Ena Holdingu. Vprašanje je tudi, ali bi se lahko insolventnim postopkom izognilo Gospodarstvo Rast (njegova večinska lastnica je mariborska nadškofija, ostali delež pa je v lasti škofij Celje in Murska Sobota), ki je 54-odstotni lastnik Zvona (preostale delnice so v lasti 29.000 malih delničarjev).
Predvsem zaradi slabitve dolgoročne finančne naložbe v Zvona Ena Holding je Gospodarstvo Rast lansko poslovno leto končalo z 20 milijonov evrov izgube. Kot so razkrili v letnem poročilu, je Gospodarstvo Rast z 11 menicami jamčilo za vračilo obveznosti Zvon Ena Holdinga do NLB v skupni višini 82,5 milijona evrov, medtem ko so imeli prihodkov 1,4 milijona evrov oziroma 68 odstotkov manj kot leto pred tem. Gospodarstvo Rast je imelo najetih 103 milijone evrov posojil, od tega jih je bilo 18 milijonov evrov zavarovanih z delnicami Zvona Ena, ostala pa s poroštvenimi izjavami.
Tuji svetovalci, ki jih je mariborska nadškofija najela, da bi presekali agonijo prezadolženega Zvona Ena Holdinga, mariborskemu nadškofu Francu Krambergerju niso prinesli predloga, ki bi bil sprejemljiv za banke upnice. Pogajanja se bodo v prihodnjih dneh nadaljevala, medtem ko se negotovost Zvona, ki mu grozijo insolventni postopki, nadaljuje.