Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 02. 2010 Stran: 26
Ljubljana - Izbris Centra Naložb iz sodnega registra bi lahko preprečil že en sam upnik ali kateri koli izmed 33.247 malih delničarjev. »Vse, kar bi moral delničar ali upnik narediti, je, da na okrožno sodišče v Mariboru pošlje pritožbo in v njej navede, daje Center Naložbe že od novembra lani v insolvenčnih postopkih, zaradi česar je izbris brez likvidacije nemogoč,« pojasnjuje poznavalec stečajnih postopkov, kije želel ostati neimenovan.
Čeprav je postopek preprost, pa med večjimi delničarji in upniki, kot kaže, sploh ni interesa za preprečitev izbrisa. Pritožbe na izbris namreč niso vložili niti v Skupini Pivovarna Laško, ki ji Center Naložbe dolguje skoraj 60 milijonov evrov. Zakaj, nam predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko včeraj ni utegnil pojasniti, odgovora na to vprašanje pa nismo prejeli niti iz Nove KBM, ki Center Naložbe terja za 6,4 milijona evrov.
Na vprašanje, zakaj niso vložili pritožbe zoper izbris Centra Naložb in kdaj jo bodo, če sploh, nam svetovalec uprave MP BPH Andrej Lamovec, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser (upniki oziroma delničarji) niso želeli odgovoriti. »Gre za posamezni pravni posel, ki ga ne moremo javno razlagati, preden ne bo povsem končan,« nam je povedal Glaser, podoben odgovor pa nam je posredovala tudi Pajenkova.
Izbris bi sicer lahko preprečila tudi direktorica Centra Naložb v odstopu Jana Grbec, ki je že pred več kot tednom dni napovedala, da se bo »takoj pritožila«, a tega ni storila.
Če se noben upnik ali delničar ne bi pritožil na izbris, bi Center Naložbe prenehal obstajati, insolvenčni postopki bi prenehali, premoženje in obveznosti pa bi prevzela edina aktivna lastnica, družba Kolonel. Upniki bi sicer potem lahko terjali Kolonel, kar bi privedlo tudi do njegovega stečaja. Na to po vsej verjetnosti ciljajo tudi upniki, ki bi na ta način prišli do večjega poplačila terjatev. Vendar pa bi se ta »računica« zalomila, če bi Kolonel prodal svoj celotni delež Centra Naložb. Poleg tega obstaja tveganje, da po izbrisu upniki sploh ne bi mogli priti do podatkov o tem, kje je premoženje Centra Naložb, kakor tudi ne do podatka, koliko od 12 milijonov evrov posojila sta Centru Naložbe mo rebiti vrnila Kolonel in Atka-Prima.
Ceranijeve nove družbe
Pierpaolo Cerani oziroma njegova družba Iniziative Generali 96 je konec decembra lani z minimalnim kapitalom ustanovila družbo Geron, storitve in trgovina. Mesec prej je Iniziative Generali 96 ustanovila tudi družbo ARTV, katere 20-odstotni lastnik je družba Ibera Marjana Platovška. Tako družba Geron kot tudi ARTV domujeta na Letališki cesti v Ljubljani, vodi pa ju direktorica Kolonela Anja Musar Kalan.