Medij: Kapital Avtorji: Špacapan Olenšek Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 21. 12. 2009 Stran: 8
Indeksi so letos po večini dosegali rast Grčija v krizi, Finska bolje, Japonska na meji. Decembra so borzni indeksi bolj kot ne mirovali, a je končna letna bilanca za marsikoga le pozitivna. Čeprav je bilo leto 2009 izredno volatilno in še bolj negotovo, smo lahko vlagatelji po večini zadovoljni.
Kazalniki kažejo na izboljšanje, a strokovnjaki svarijo pred dolgotrajnim okrevanjem in zadržujejo naval prevelikega optimizma. Grški BDP je v tretjem kvartalu letos zabeležil znižanje za 0,4 % glede na drugi kvartal, na letni ravni pa padec sedaj znaša 1,7 %, kar je najhujši padec v zadnjih 10 letih. Zaradi tega se že pojavljajo namigi, da bo Grčija naslednja Islandija oz. Dubaj, vendar grška vlada to odločno zanika. Tudi grške državne obveznice so zabeležile najslabši teden v zadnjih enajstih letih zaradi skrbi vlagateljev glede stanja državnih financ (njen dolg dejansko največji v moderni zgodovini države) ter znižanja kreditnega ratinga države na najnižjega med vsemi 16 državami evroobmočja.
Obratno pa je BDP na Finskem v tretjem kvartalu letos glede na drugi kvartal zrasel za 0,3 %, kar je bilo v nasprotju s pričakovanjem analitikov, saj so ti pričakovali padec v višini 0,9 %. Finska je tako tehnično izstopila iz recesije, saj je bila v preteklih treh kvartalih rast BDP negativna.
Tudi na Japonskem je namesto pričakovanih 0,7 % BDP v tretjem kvartalu letos glede na drugega zrasel za 0,3 %. Na letni ravni je tako rast namesto pričakovanih 2,8 % znašala le 1,3 %, kar je manj od drugega kvartala, ko je znašala 2,7 %. Zaradi težav je tako vlada napovedala nov 81 milijard USD težek reševalni paket, s katerim se bo država skušala izogniti novi recesiji.
Poglejmo še v Italijo: italijanski BDP je v tretjem kvartalu letos glede na drugega zrasel za pričakovanih 0,6 %. kar je prva kvartalna rast po petih zaporednih kvartalih padcev. Na letni ravni padec sedaj znaša 4.(: %, v prvem kvartalu letos pa je znašal 6,0 %.
Tudi avstralski BDP je v tretjem kvartalu letos glede na drugega zrasel za 0,2 %, kar je polovica pričakovane rasti s strani analitikov.
In kako je z nezaposlenostjo?
Kljub temu da se je stopnja brezposelnosti v ZDA v novembru glede na oktober nepričakovano zmanjšala, saj se je spustila za 0,2-odstotni točki na 10,0 %, pa Mednarodna organizacija ZN za delo (ILO) sporoča, da je svetovna gospodarska kriza samo v zadnjem leni zahtevala ukinitev 20 milijonov delovnih mest po vsem svetu in da je več milijonov delovnih mest še vedno ogroženih, sploh če bi vlade predčasno prenehale s spodbudami za krepitev gospodarstva.
Slovenske stavke in slabše poslovanje družb.
Stavkovni val se nadaljuje, saj so ustavili delo in začeli spontano stavko tudi delavci Prevent Globala, ki so nato le izsilili menjavo vodstva, da bi se proizvodnja lahko nadaljevala. Tudi sindikat delavcev prometa in zvez Viator & Vektor je napo vedal stavko, vendar so se razmere hitro umirile, saj so zaposleni z vodstvom družbe dosegli kompromisni dogovor glede njihovih zahtev.
Med stavkovnim valom pa je v javnost prišel podatek, da je 35 največjih družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarilo 60 % manj čistega dobička kot v istem obdobju lani, vendar je kljub temu največja svetovna bonitetna hiša Dun & Bradstreet (D&B) ocenila, da je Slovenija tehnično izšla iz recesije, vendar pa je letna rast daleč pod stopnjami, ki jih je dosegala v preteklosti. Žal je slovenski trg na repu, saj so delnice v povprečju porasle le za 9 %, na srečo pa nismo med redkimi izjemami, ki so beležili negativno rast, kot na primer sarajevska in banjaluška borza.
Avtomobilskemu trgu gre na bolje.
V novomeškem Revozu so v letošnjem letu izdelali malenkost več avtomobilov kot znaša rekord iz preteklih let, visoka raven proizvodnih količin pa je predvsem posledica finančnih spodbud številnih evropskih držav. Tudi kitajska proizvodnja in prodaja avtomobilov sta v obdobju od januarja do novembra letos presegli 12 milijonov avtomobilov, pričakujejo pa, da bodo v letu 2009 presegli 13 milijonov, čeprav jim do sedaj še nobeno leto ni uspelo preseči proizvodnje 10 milijonov avtomobilov. Prav tako so iz Evrope sporočili, da so novembra tam prodali za 26,6 % več osebnih avtomobilov kot v istem obdobju lani. vendar je bila prodaja v enajstmesečju še vedno za 2,8 % manjša kot lani.Gre za šesti mesec zapored, ko je število registracij novih avtomobilov v medletni primerjavi višje, tudi novembra pa glavni razlog za to tiči v subvencijskih shemah za zamenjavo starih vozil z novimi.
BARBARA ŠPACAPAN OLENŠEK sektor za privatno bančništvo, Probanka d. d.
GORENJE (GRVG) VS SBI20: Nadpovprečen padec je brez pravega razloga skusila delnica Gorenja
Kar nekaj družb je v zadnjem času izdalo obveznice, nekatere pa so ponudile tudi svoje delnice. Tako je Telekom Slovenije po načrtovanih in opravljenih predstavitvah družbe evropskim vlagateljem uspešno zaključil napovedano izdajo obveznic. Skupna vrednost izdanih sedemletnih obveznic je 300 milijonov EUR. Izdaja obveznic ne predstavlja novega zadolževanja družbe, temveč bo v celoti uporabljena za ugodnejše financiranje obstoječih obveznosti. Tudi Sava, d.d., je po nespremenljivi obrestni meri 7,20 % prodala vse obveznice v vrednosti 26,5 milijona EUR, obveznice pa dospejo konec leta 2014. Izdaja je potekala v zaprtem krogu, celotno izdajo pa so kupili izključno slovenski investitorji, ki jih je bilo skupaj 31, med njimi zavarovalnice, pokojninski in investicijski skladi ter tudi fizične osebe.
Zanimiva (in pričakovana?) pa je bila poteza družb Infond Holding in Center Naložbe, ki sta na spletnih straneh Ljubljanske borze preklicali objavljen poziv delničarjem oz. ponudbo za dokapitalizacije Delničarji, ki so kupili ali vpisali delnice na podlagi ponudbe, so imeli pravico v petih delovnih dneh odstopiti od sprejema ponudbe oz. prodajne pogodbe.
Na drugi strani je delniška družba Unior objavila prospekt za prodajo svojih delnic javnosti, ki je potekala v prvi polovici meseca decembra.
Slovenski trg na repu.
Nafta: Nafta je počasi izgubljala vrednost, dokler ni z objavo zalog ponovno dobila zalet.
DAX: Tuji trgi po večini niso drastično spreminjali svoje vrednosti.
Dokapitalizacije in izdaje obveznic
V preteklih dveh tednih so kapitalske trge po svetu pretresali podatki o brezposelnosti v ZDA, težavah v Dubaju zaradi zadolženosti ter težavah Japonske z recesijo. Kljub temu noben delniški trg po svetu ni zabeležil večje spremembe. Še najbolj izstopata kitajski in žal ponovno slovenski borzni trg z nekajodstotnim padcem, je pa nekaj odstotkov izgubilo zlato, nekoliko manj pa tudi nafta. Le-ta je konec prejšnjega tedna ponovno porasla zaradi objave podatka, da so se strateške zaloge naftnih derivatov v ZDA zmanjšale, kot je bilo pričakovano. Lansko leto smo bili zelo veseli, da ga je konec, letošnje leto pa je računica po večini nekoliko boljša. Tako je recimo ruski indeks letos pridobil vrtoglavih 130 %, kitajski okoli 50 % in makedonski okoli 35 %. Žal je slovenski trg na repu, saj so delnice v povprečju porasle le za 9 %, na srečo pa nismo med redkimi izjemami, ki so beležili negativno rast, kot na primer sarajevska in banjaluška borza. Držimo torej pesti, da se bo ta letni trend tudi nadaljeval.
ISTRABENZ (ITBG): Sprejemanje odločitev o usodi Istrabenza je precej zanihalo njegovo delnico.