Medij: Večer (Pogledi) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 25. maj. 2018 Stran: 19
Že nekaj časa smo v Sloveniji priča velikim premikom na bančno-zavarovalniškem parketu. Pravzaprav se je pričelo leta 2013 z večmilijardno bančno sanacijo in grožnjo Sloveniji z evropsko trojko. No, danes je že mogoče videti, da so bile največje slovenske banke, kot so NLB, Nova KBM in Abanka z Banko Celje, preveč dokapitalizirane, zato že sproščajo rezervacije in svojim (novim) lastnikom izplačujejo zajetne dividende. Številni mali delničarji in predvsem slovenski institucionalni investitorji pa so z ukrepom Banke Slovenije pred slabimi petimi leti ostali brez svojih delnic in podrejenih obveznic. Ti iz tega naslova ne prejemajo nikakršnih dividend in ne obresti, so pa mnogi vložili tožbe, a epiloga teh še niso dočakali.
Sprva je Abanka prevzela Banko Celje, združeni pa naj bi šli v prodajo prihodnje leto, podobno velja tudi za največjo slovensko banko NLB. To so prizadele še tožbe nekdanjih hrvaških varčevalcev v stari Ljubljanski banki, in kot je nedavno opozoril ekonomist Franjo Štiblar, po rodu Mariborčan in tudi prvi nadzornik hitro rastoče Delavske hranilnice, je terjatev do (nekdanjih) hrvaških podjetij za milijardo evrov več kot dolgov prebivalstvu, pa se to ne izpostavlja dovolj. Po drugi strani je Slovenija, vsaj na papirju, suverena država in ji je NLB po državni pomoči v obliki dokapitalizacij izplačala že veliko dividend, zato vztrajanje Bruslja in s tem popuščanje Ljubljane pri prodaji največje slovenske banke ni povsem razumljivo. In to po tem, ko je bila ameriškemu finančnemu skladu Apollo in EBRD za bagatelo oziroma 250 milijonov evrov prodana Nova KBM, ki je pripojila še PBS in Raiffeisen banko. Za slednjo se sicer govori, da bo po očiščenju poslovanja Nove KBM preko avstrijske matice kupila to bančno skupino nazaj. Banka Koper pa je, tako kot od srede koprski Adriatic Slovenka, že v italijanskih rokah, Nova KBM bi lahko pristala v avstrijskih, kar je za omenjeni obmejni območji, ki lastniško ne bosta imeli več svojih finančnih institucij, lahko problematično.
Se pa tu zgodba o prodaji slovenskih bank ne konča. Za Gorenjsko banko največji interes kaže srbska AIK banka Miodraga Kostiča, ki je že tretjinska lastnica te banke s sedežem v Kranju. Svoj delež v Gorenjski banki želi prodati, a za zdaj ga ne more, holding Sava, ki ima še nekaj več delnic od AIK banke. Za omenjeno banko so se pred časom zanimali tudi v Telekomu Slovenije, podobno kot se trenutno Petrol za Lon banko, prav tako s sedežem v gorenjski prestolnici. Obe podjetji najbrž vodi isti interes, saj svoje storitve vse bolj selita na področje mobilnega plačevanja in bi zato potrebovali banko s sedežem in licenco v EU. Če upoštevamo vse naštete banke, je na lastniškem prepihu več kot polovica slovenskega bančnega sistema, nič kaj bolj umirjeno pa ni na zavarovalniškem področju. Tam je še najbolj stabilno prek Zpiz in SDH večinsko lastništvo Zavarovalnice Triglav, veliko manj pa pri mariborski Zavarovalnici Sava in njeni lastnici Savi Re, kjer naj bi hrvaška Adris Grupa in njena Croatia Osiguranje neuradno imeli vsaj petino lastništva.
Italijanska zavarovalniška multinacionalka Generali bo te dni za kar 245 milijonov evrov kupnine postala edina lastnica koprskega Adriatica Slovenice, ta ima v portfelju tudi donosno družbo KD Skladi, ki upravlja tri četrt milijarde evrov premoženja, in to ne le v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem in v Makedoniji, s čimer se italijanski zavarovalnici dodatno odpira pot v jugovzhodno Evropo. Že zdaj je Generali z 71 tisoč zaposlenimi dejaven v 60 državah po svetu, z nakupom Adriatica Slovenice pa se bo v Sloveniji za Triglavom s skoraj petinskim tržnim deležem prebil na drugo mesto. Veliko tujih zavarovalniških skupin je v preteklosti z organsko rastjo ali s prevzemi skušalo v naši državi priti do pomembnejšega tržnega deleža, a pred Generalijem ni to nikomur uspelo, čeprav so se tu preizkušale velike avstrijske in nemške zavarovalnice, zanimanje so kazale francoske in poljske zavarovalne družbe, a razen povezovanja nekdanjih Zavarovalnice Maribor in Tilie v Savo večjih premikov ni bilo. Težko je reči, ali bo sedaj na trgu s tremi velikimi igralci (Triglav, Generali, Sava) več ali manj konkurence, nikakor pa to ne pomeni, da se drugi veliki zavarovalničarji ne bodo več zanimali za vstop na dokaj donosen slovenski zavarovalniški trg.
Ne gre zanemariti, da je v Slovenijo z zadnjimi prodajami Adriatica Slovenice, Gorenja pa Palome, novomeške Adrie Mobil, Outfita 7 z govorečim mačkom Tomom in drugih, kakor z neposrednimi tujimi investicijami v Magno, Yaskawo in še kje, pljusknilo več sto milijonov evrov svežega denarja, in to v času konjunkture in visoke gospodarske rasti. Sedaj je vprašanje, ali bomo znali ta val optimizma izkoristiti ali bomo spet preveč poslušali in ubogali birokrate ter finančne mačke iz Bruslja, Frankfurta, Londona ali New Yorka. Je pa tudi res, da so nekatera od prodanih podjetij prinašala lepe donose in jih morda ob dobrem upravljanju niti ne bi bilo treba prodati.