Medij: Poslovni Dnevnik Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 11. 2009
Ljubljana - Manj kot teden dni pred ponedeljkovim iztekom zakonskega roka za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja Istrabenza, je dogajanje okrog insolventnega koprskega holdinga zavito v plašč skrivnostnosti.
Po naših informacijah naj bi v sago o reševanju Istrabenza vstopil nov igralec. Gre za neznanega finančnega vlagatelja, ki je po trditvah naših virov prek posebne družbe, tako imenovane SPV ("Special purpose vehicle"), domnevno pripravljen odkupiti terjatve od treh tujih bank (Bawag, Volksbank, Sparkasse), ki so že pred meseci vložile zahtevo za stečaj Istrabenza. Pri tem naj bi iztržil najmanj 15-odstotni diskont, kar pomeni, da bi za odkup terjatev in obresti od teh treh bank moral odšteti okrog 148 milijonov evrov. Kot je znano, omenjene banke skupaj z SKB obvladujejo 42 odstotkov vseh terjatev v Istrabenzu, s čimer neposredno odločajo o razpletu prisilne poravnave, ki jo morajo podpreti upniki z najmanj 60 odstotki terjatev.
Čeprav naj bi v Petrolu, ki ga vodi Aleksander Svetelšek, še pred dnevi ponovno razmišljali o možnosti, da bi terjatve od vseh devetnajstih bank upnic odkupili kar sami, naj bi temu predlogu nasprotovali nekateri člani nadzornega sveta družbe. Ti naj bi ocenili, da bi odkup terjatev in posledična konsolidacija skoraj milijarde evrov dolgov celotne Istrabenzove skupine v Petrolovo bilanco posledično "potopila" tudi največjega domačega naftnega trgovca. Za zdaj naj bi odpadla tudi možnost, da bi terjatve od treh tujih bank odkupil kar Petrol. S to potezo, za katero bi odštel znesek, ki je skoraj enak vložku v neslavno prevzemanje Istrabenza pred dvema letoma, namreč še zdaleč ne bi presekal gordijskega vozla skoraj leto dni trajajočih neuspešnih pogovorov med bankami, ampak bi zagotovil le uspeh "prisilke". Pri tem pa je vprašanje, kolikšen del terjatev bi dobil nazaj po prodaji Istrabenzovega premoženja.
Tudi zato je težko razumeti ekonomske motive neznanega vlagatelja, ki je očitno pripravljen na večletno čakanje na povrnjeni vložek z relativno majhnim donosom. Več neimenovanih sogovornikov nam je zato že včeraj namignilo, da bi lahko bil vstop neznanega vlagatelja v Istrabenz povezan z drugimi posli ali naložbami, v katere je na takšen ali drugačen način vpletena država. Ta bi s tem preprečila stečaj Istrabenza, s čimer bi najbolj osrečila njegove lastnike - poleg Petrola še skupino NFD Staneta Valanta in Maksimo Holding Igorja Bavčarja, ki je prav tako v prisilni poravnavi. Kot je znano, naj bi si za rešitev Istrabenza pred stečajem najbolj prizadeval finančni minister Franc Križanič.
"Dogovor seveda mora biti dosežen, več pa ne morem komentirati," je včeraj na vprašanje o pogovorih o odkupih terjatev in finančni reorganizaciji Istrabenza odgovoril novi prvi mož NLB Božo Jašovič, ki je v največji slovenski banki zadolžen za Istrabenz.