Medij: Svet24 Avtorji: Kariž Žiga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 02. 2015 Stran: 5
BANČNA LUKNJA Čeprav seje Banka Slovenije želela izogniti polemiziranju okrog »neupravičene« dokapitalizacije bank, se je včeraj vseeno odzval guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in kategorično zavrnil vse očitke o prirejanju podatkov o kapitalski ustreznosti bank.
»Če kdo misli, da ima Banka Slovenije takšno moč, da lahko celotni evrski sistem pripravi do tega, da se naredi teste, da bi dokazali, da morajo slovenski davkoplačevalci dati v banke več denarja, kot je potrebno, živite v bujni domišljiji,« so bile besede, s katerimi je Jazbec zavrnil očitke, ki jih je v zapisu v časniku Finance navedel Tadej Kotnik, eden izmed oškodovanih v izbrisu podrejenih delnic.
Kotniku naj bi neznani vir iz Banke Slovenije zaupal, da je ta naročila več revizorskih mnenj, zgolj za to, da bi lahko prikazala slabo stanje v slovenskih bankah in izvedla izbris podrejenih obveznic. To naj bi dokazovalo velike razlike v vrednotenjih in dejstvo, da je Banka Slovenije upoštevala zgolj najslabšega izmed vseh. Jazbec je na te očitke odgovoril, da je do razlike v vrednotenjih prišlo zaradi dejstva, da so revizijske hiše uporabljale različne metodologije, do odstopanj od podatkov, ki so jih v letnih poročilih objavile banke, pa je prišlo, ker so morale revizijske hiše upoštevati likvidnostno vrednost banke ob predpogoju, da banke ne bi več delovale.
Torej naša centralna banka je ocenjevala, kaj bi se z bankami zgodilo v primeru najhujšega makroekonomskega scenarija, medtem ko bilance bank kažejo sliko ob normalnem tekočem poslovanju. Od tu razlika.
Ker so tako strogi testi kapitalske ustreznosti pokazali, da bankam primanjkuje denarja, je Banka Slovenije izdala zahtevo po doka pital izacij i. Ker bankam ni uspelo zagotoviti dodatnega denarja, jim je preostalo le, da državo zaprosijo za pomoč. A država je bankam lahko pomagala le z dovoljenjem Evropske komisije. Da bi tako dovoljenje dobili, pa naj bi morala Slovenija zagotoviti izbris vseh podrejenih obveznic.
Kljub dokaj enostavnemu pojasnilu guvernerja Banke Slovenije ostajajo odprta vprašanja: Zakaj tako strogi pogoji pri ocenjevanju kapitalske ustreznosti? Kakšna je bila metoda, s katero so prišli do takih rezultatov? Smo dobili iz EU zahtevo, ki je bila za nas zavezujoča, ali bi se lahko odločili tudi drugače?
Mitja Mavko, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance v vladi Alenke Bratušek, ki je v imenu Slovenije komuniciral z Evropsko komisijo, je za Svet24 povedal, da niti Evropska komisija niti ministrstvo za finance nista terjala »izbrisa« podrejenih obveznic, temveč so pravila državnih pomoči narekovala »sodelovanje v polni meri«. To je z vidika zakona o bančništvu pomenilo bodisi konverzijo v kapital bodisi prenehanje instrumentov.
Alenka Bratušek, predsednica ZaAB in premierka v času reševanja bank, je dejala, da je vlada vse odločitve sprejemala na podlagi podatkov Banke Slovenije in da takrat ni imela nobenih argumentov, da bi o njih dvomila. Ocenila je, da bi takrat lahko brez denarja ostali vsi, ki so ga v bankah imeli. Po njenem mnenju pa je prav, da stvari raziščejo in ugotovijo, ali so bile storjene nepravilnosti, ter poiščejo odgovornost zanje. Tako bo o reševanju bank tekla beseda že na današnji seji vlade, za jutri pa je sklicana tudi izredna seja komisije za nadzor javnih financ v državnem zboru.
Boštjan Jazbec je na tiskovni konferenci večkrat poudaril, da Banka Slovenije ničesar ne skriva, da pa so zavezani zakonu o bančništvu, ki jim predpisuje, da določenih podatkov ne smejo razkriti. Ob tem je opozoril, da je zakon v nasprotju z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in da upa, da bodo sodišča to neskladje čim hitreje uredila. Poudaril je tudi, daje Banka Slovenije ves čas ravnala v skladu z zakonom in da je o vsem informiral tudi vlado Alenke Bratušek. Jazbec je na tiskovni konferenci večkrat poskušal zmanjšati odgovornost Banke Slovenije. Tako so oni le ugotovili kapitalsko neustreznost bank, ki sojo pokazali izračuni tujih neodvisnih revizijskih hiš, za dokapitalizacijo seje odločila vlada, podatke o metodologiji bi razkrili, pa jih ne smejo zaradi zakona, če pa že so storili kakšno nepravilnost, bodo to ugotovila sodišča, in takrat bodo ravnali po njihovih navodilih.
TISTI, KI MISLIJO, DA SMO MANIPULIRALI S PODATKI, IMAJO BUJNO DOMIŠLJIJO. Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije