Za ogled TV prispevka iz Odmevov na RTV Slovenija 1 z dne 10.02.2015 kliknite na sliko ali tukaj.
ROSVITA PESEK (voditeljica): Bi tudi Slovenjo lahko doletela podobna zgodba, kot včeraj Švico, ko so mednarodni novinarji razkrili, da je švicarska banka HSBC skrivala podatke o tajnih računih in izvoru denarja in bomo tudi mi dobili afero Slovenialeaks. Časnik Finance namreč danes razkriva zgodbo o tem, kako naj bi v Banki Slovenije prirejali bilance bank, na podlagi katerih so potem lahko razlastili lastnike obveznic in delnic.
FLORJAN ZUPAN (novinar): Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni lastnik obveznic, se sklicuje na anonimni vir iz Banke Slovenije, ki naj bi mu dal podatke o spornih izračunih, ki so bili potem podlaga za razlastitev.
TADEJ KOTNIK (razlaščeni lastnik obveznic): Šlo je za to, da sem razkril en pogovor oziroma tolikšen del pogovora, kolikor mi je bilo dovoljeno ga razkriti. To je to, kar sem jaz v tej fazi jaz pripravljen, v članku, kar je zapisano, to zagovarjam, za tem stojim. Dodatnih stvari pa nebi razkrival, ker bi potreboval spet avtorizacijo vira teh informacij.
ZUPAN: Zgodba se sicer bere kot kriminalka. Vir bi naj mu pokazal tudi odločbo o izbrisu Banke Celje, ki jo Banka Slovenije sploh še ni pokazala in kjer pretvorba rezultatov menda sploh ni bila potrebna.
KOTNIK: Kapital Banke Celje ni bil pozitiven, ampak je bil negativen v izmeri minus 51 milijonov evrov, kar je bistveno manj od obsega vseh izdanih podrejenih obveznic oziroma celotnega podrejenega dolga.
ZUPAN: Eden izmed razlaščencev Banke Celje je tudi Danilo Peteh, ki je vložil že več ovadb in tožb.
DANILO PETEH (razlaščeni lastnik obveznic Banke Celje): Jaz sem konkretno prvo ovadbo vložil zoper Banko Celje že aprila leta 2-14, zaradi prirejanja rezultatov poslovanja, ker ne more biti banka, ki je bila še decembra kapitalsko ustrezna, januarja kapitalsko podhranjena.
ZUPAN: Banka Slovenije je razlastila za skoraj 600 milijonov evrov obveznic in več kot 100 tisoč delničarjev.
KOTNIK: Zdaj se pogosto s strani naših oblasti in Banke Slovenije in Ministrstva za finance izpostavlja, počakajmo, kaj bo reklo sodišče v Luksemburgu, kaj bo na osnovi tega reklo Ustavno sodišče. To nima zveze s tem, če je nekdo ponaredil dokument, ali pa izračunal kapital mimo vseh uveljavljenih računovodskih standardov. To nima zveze z ustavo.
ZUPAN: V Banki Sloveniji informacij o izbrisu obveznic in o morebitnem uhajanju informacij ne dajejo. So pa po naših podatkih že menda začeli iskati tistega, ki naj bi iz banke odnašal informacije. V sporočilu tudi navajajo, da je ukrepe sprejemal Svet banke in ne posamezniki, ko bodo odločitve sodišč znane, pa jih bodo spoštovali. Častnik Finance in bralce pa opozarjajo le, da so nekateri podatki iz domnevnega pogovora, denimo o vrednosti kapitala v Banki Celje, napačni.
PESEK: Poglejmo zdaj, kateri dokumenti so ušli iz Banke Slovenije in kaj razkrivajo.
VIKI TWRDY (novinar): Evropska komisija je dovoljenje za državno pomoč domačim bankam izdala 18. decembra 2013. Banka Slovenije je z odločbami, ki jih vidite na posnetku in ki nosijo oznako "Strogo zaupno", obveznice in preko 100 tisoč delničarjev izbrisala že dan pred tem, v odločbi pa se v pretekliku sklicevala na dovoljenje Komisije, ki je bilo, kot rečeno, izdano šele dan zatem. 18. decembra je namreč zavladala panika, saj je Ustavno sodišče na svoj dnevni red uvrstilo odločanje o predlogu začasnega zadržanja izvajanja novele zakona o bančništvu, s tem pa bi izbris in dokapitalizacijo bank lahko ustavilo. Da se je mudilo in da so štele ne le ure, pač pa tudi minute, potrjuje podpis viceguvernerja na izjavo o vplačilu novih delnic NLB-ja, kjer je ob podpisu 18. decembra navedel še uro 11.25. Neuradno pa naj bi Banka Slovenije takrat izbris sicer načrtovala šele za konec in ne v sredini tedna.
V kolikor je vsaj ščepec tega res in mi vemo, da je res vse, potem bi se že včeraj morala na izredni seji sestati vlada in ukrepati, kajti vodstvo Banke Slovenije, kakršno je, ob vseh teh ravnanjih seveda dela v tem momentu nadaljevanje škode.
TWRDY: Ker je Evropska komisija državno pomoč pogojevala z izbrisom podrejenih obveznic in delnic, so na finančnem ministrstvu in centralni banki preslišali tudi člane uprav domačih bank, ki so kot ustreznejšo rešitev ponujali konverzijo. Neuradno, kar na Banki Slovenija zanikajo, naj bi od uprav bank zahtevali, da podpišejo zaprosilo za pomoč, sicer naj bi bili primorani odstopiti. To so vrednosti kapitala vseh šestih bank, ocenjene po standardni metodologiji pred izbrisom in to naj bi bile neuradno vrednosti iz tajnih poročil. Da negativnega kapitala decembra 2013 v bankah ni bilo in da se oceni dveh revizij samo pri NLB-ju razlikujeta za kar pol milijarde evrov, je v intervjuju za dnevni časopis lani marca razkril takratni prvi nadzornik NLB-ja, doktor France Arhar, ki je slab mesec zatem odstopil s te funkcije. Sporna je predvsem tajna revizija revizijske hiše Deloitte, ki naj bi pokazala drastično nižji bančni kapital. Odgovornosti pa naj bi se razbremenila z zapisom, da revizija odstopa od revizijskih in računovodskih standardov. Ali so bile banke tako po naročilu podcenjene zato, da pride do izbrisa, ki ga je zahteval Bruselj, nam danes na centralni banki niso odgovorili. Pred oddajo so sporočili, da zanikajo navedbe, saj da gre za podtikanja, sami pa da so delovali zakonito, kar zdaj preverja tudi sodišče. Podrobnosti bodo obrazložili v poročilu Državnemu zboru v začetku marca.
PESEK: Dober večer spoštovana gosta, gospa Tamara Kek in gospod Miha Kunič, oba sta odvetnika in zastopata Združenje malih delničarjev. Seveda je jasno, da smo si želeli, da bi bil danes z nami tudi guverner Banke Slovenije, da bi lahko na številne očitke, o katerih bomo govorili, tudi odgovoril. Žal nismo bili uspešni. Nekoliko dramatično je napovedal kolega Zupan. Smo na začetku Slovenialeaksa?
MIHA KUNIČ (odvetnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev): Težko ocenjujem. Argumenti, ki so bili v tem članku povzeti, oziroma v vašem prispevku, so argumenti, so argumenti, s katerimi jaz zastopam izbrisane obvezničarje skupaj z Vseslovenskim združenjem malih delničarjev in so predmet ustavne presoje že od februarja leta 2014. Tukaj gre v bistvu za povzetek vsega, kar se je oziroma naj bi se v Banki Slovenija dogajalo in to kaže na resna odstopanja od dobrih praks.
PESEK: Če zdaj povzamem vse, kar je izšlo v Financah, kar smo ponovili danes mi, ste vi v nekaterih segmentih v svojih pritožbah že vedeli in pisali?
KUNIČ: Ja, konkretno 28. februarja leta 2014 sem konkretno navedel in pozival Banko Slovenija, da predloži tako imenovani Terms of engagement, torej dokumente, s katerimi so najeli revizorske hiše, da bi lahko vpogledali, pod kakšnimi pogoji so delali te revizije, ki so bile potem osnova stresnim testom in razlastitvi obvezničarjev. Ker številke tudi pri, med različnimi bankami, se po naših izračunih, kar so pripravili finančniki, ne ujemajo.
PESEK: Gospa Kek, če greva konkretno. Ena revizijska hiša, sploh ni potrebno, da imena naštevamo, opravi revizijo NLB-ja in ugotovi neko stanje, ki banki ne ustreza. Potem najamejo drugo revizijsko hišo, ki ugotovi bistveno slabše stanje in v to revizijsko poročilo zapišejo, da odstopa od računovodskih standardov. Kako se lahko napiše revizijsko poročilo, v katerem se v opombi napiše, da odstopa od računovodskih…? Kaj je z legitimnostjo take ocene, takega računovodskega, revizije, no?
TAMARA KEK (odvetnica Društva malih delničarjev Slovenije): Dobro vemo, da so banke zavezane k spoštovanju mednarodnih računovodskih standardov. Vsaka revizija bi morala biti opravljena v skladu z veljavnimi mednarodnimi domačimi predpisi. Kako je bilo narejeno zdaj konkretno ne vemo, ampak po podatku, javno objavljenih podatkih, naj bi dejansko te revizije, ki so pripeljale do tako različnih rezultatov, do ugotovitev celo negativnega kapitala, delane mimo računovodskih standardov. Verjetno je bilo to potrebno, ker je bil prevelik interes potem, da se ugotovi kapital banke, negativen kapital banke, v taki višini, ki omogoča potem izrek teh izrednih ukrepov skladno s to ureditvijo, ki pa spet ni ustavna.
PESEK: Zdaj bom vprašala zelo konkretno. Pogledali smo si še enkrat intervju gospoda Arharja v večeru pred slabim letom. Pravi, da sta pri NLB-ju različna ocenjevalca dobila za pol milijarde različni številki. Pol milijarde ni hec. Ampak dajta povedati konkreten izplen. Če se je stanje prikazalo slabše, kot je, kaj to pomeni, a so potem banke dobile več denarja, ali zakaj, komu je bilo to v interesu?
KUNIČ: Po naših izračunih so banke pridobile bistveno preveč denarja, kar pomeni, da vsi ti postopki glede izbrisanih obvezničarjev dodatno državnega proračuna sploh ne bodo več obremenjevali. Torej Slovenija je po našem mnenju dala preveč denarja v banke, več, kot bi ga bilo potrebno.
PESEK: Tudi na račun teh, ki jih vidva zastopata?
KUNIČ: Točno tako.
KEK: Točno.
KUNIČ: In to so predmet sodnih presoj, tako ustavnega, kot upravnega, kot tudi eventualno drugih kazenskih postopkov.
PESEK: Ampak kakšen vpliv pa naj bi imelo luksemburško sodišče, na mnenje katerega zdaj čaka naše Ustavno sodišče, če so nekatere, o katerih vidva govorita, mislim, to čakanje na tuje sodišče verjetno nima direktne povezave s tem?
KUNIČ: Poglejte, 3.a člen ustave pravi, da mora Slovenija spoštovati mednarodne pogodbe. Banka Slovenije je v spis pred Ustavnim sodiščem vložila e-mail korespondenco konkretno med državnim sekretarjem Mavkom in Evropsko komisijo že iz časa preden so bili stresni testi sploh delani, rezultati objavljeni, iz katerih izhaja, da je republika že v naprej obljubila, da bo prišlo do izbrisa vseh podrejenih obvezničarjev. In a la carte tega mnenja, zaradi tega najbrž niso delana po računovodskih standardih, ker je bila takšna obljuba, je seveda prišlo do razlastitve, ker so morali imeti dovolj negativnega kapitala, da so potem razlastili vse imetnike obveznic.
PESEK: Hm… Ha, ha, ha…
KEK: Morda bi bilo tukaj še to potrebno omeniti, da ravno za tem načinom se, kot je rekel že kolega, so si nekatere banke zagotovile kapitalsko ustreznost, ki je dvakrat nad višino kapitalske ustreznosti bank, ki jo sploh zahteva Evropska unija. Na primer Nova KBM je naenkrat dosegla kapitalsko ustreznost preko 20%, Nova ljubljanska banka mislim, da nekaj več kot 17%. Zahteva Evropske unije je 9, 10% in povprečje Evropske unije je 10.
PESEK: Ampak še eno personalno vprašanje. Imamo nek primer, ko pa nekdo ni hotel zaprositi za pomoč, je potem bil odstopljen, nekdo drug je to vodil. Zakaj pa ni bilo tudi vodstvom bank v interesu, da se dokopljejo do več denarja in da pač izgubijo nekaj kredibilnosti pri tistih malih obvezničarjih oziroma lastnikih teh podrejenih obveznic?
KEK: To je zelo dobro vprašanje. Zakaj? Ker zakon o bančništvu določa, da zoper ukrepe Banke Slovenije lahko edino banka sama, ki je deležna tega ukrepa, vloži tožbo pred upravnim sodiščem. Po naših informacijah nobena od uprav tega ni storila. Zakaj tega ni storila kljub temu, da so na isti dan sami potrdili bilance z ustreznim kapitalom, nato pa bistveno manjšim, niso vložili pravnega sredstva? Ne moremo razumeti, razen če podvzamemo, da je bilo tako dogovorjeno, delano. In še druga zanimivost. Poglejmo tiste banke, ki so bile dokapitalizirane, tam so uprave, po našem vedenju…
PESEK: Saj to so bile vse, šest…
KUNIČ: Konkretno Gorenjska banka, pa Banka Celje še ne. In tam pa poglejmo, kdaj je prišlo do sprememb pri upravah. Tudi to je zelo zanimiva zgodba, kako, da uprave bank, ki so jamčile, da imajo pravilne rezultate, povedo neke rezultate, nato pride revizija, da so drugačne in ni nikakršnega ukrepa s strani Banke Slovenije. Skrajno nenavadno.
PESEK: Skrajno nenavadno. Gremo naprej. Slišali smo, da je Banka Slovenije v argumentaciji za izbris podrejenih obveznic 17. decembra se sklicevala na sklep, ki je iz Bruslja prišel šele 18. decembra. Vidva sta pravnika, torej, a se jaz lahko danes sklicujem v svoji argumentaciji za nek ukrep na nekaj, kar bo prišlo šele jutri?
KUNIČ: Posledica takšne odločitve oziroma takšne argumentacije bi morala biti, da je takšna odločba nezakonita. Kar pa pomeni, da bi morale uprave bank zoper to odločbo vložiti pravno sredstvo, pa ga niso. Mi sami smo na podlagi določil zakona o upravnem sporu vložili tovrstna sredstva, ki so še vedno predmet presoje trenutno pred Vrhovnim sodiščem. In zato nas čudi, da Banka Slovenije skriva metodologijo izračuna, kako so prišli do teh rezultatov, ker v končni fazi, če bi bilo vse transparentno, kot je bilo obljubljeno, da bo, naj pokažejo metodologije, izračune, kako so prišli do takih kapitalov.
PESEK: Mislite, da je to javen podatek, metodologija za izračun položaja neke banke, da bi to lahko bilo?
KUNIČ: Seveda.
KEK: Poglejte, metodologija, po kateri se izračunava kapitalska ustreznost neke banke, je zakonska, bi morala biti zakonska materija, se pravi merila bi morala izhajati iz samega zakona o bančništvu. Samo to omogoča neko transparentnost in tudi potem mogoče presojo, ali je neka zadeva zakonita, legitimna, ali je pravilna in tako naprej.
KUNIČ: Hkrati smo pa vložili, če smem kolegico dopolniti, skoraj pet milijard evrov v naše banke in sedaj ne vemo, na podlagi česa, po kakšni metodologiji je bilo to zahtevano.
PESEK: Vama je kaj jasno, mislim, da se tukaj banka bori z informacijsko pooblaščenko, kje je ta zgodba?
KUNIČ: Po mojem vedenju je informacijska pooblaščenka izdala odločbo, da morajo te osnovne odločbe izdati, nato pa je Banka Slovenije vložila tožbo, rezultata pa, trenutno nisem seznanjen.
PESEK: Ampak še en podatek je res ključen, o tem je bilo že kar nekaj špekulacij. Ali je papir, je dokument, je dejstvo, da so v Bruslju res zahtevali izbris podrejenih obveznic?
KEK: Tako je, dokumenti, s katerimi mi razpolagamo in kateri so bili dejansko tudi predloženi s strani nasprotne stranke, se pravi Ministrstva za finance Ustavnemu sodišču, prikazujejo korespondenco med nekim nižjim uradnikom Evropske unije in našim finančnim ministrstvom. Vsebina tega dokumenta je taka, da vsebuje disclaimer, da stališča v teh dokumentih niso nujno stališča Evropske unije. Čeprav se naši, pač se naša, tako ministrstvo kot Banka Slovenije, ves čas sklicuje, da je šlo za befel Evropske unije.
PESEK: Ampak tukaj vendarle govorimo o 600 milijonih evrov. Novinarji imamo radi zgodbe. Eden, ki je v teh podrejenih obveznicah veliko zgubil, ki je torej verjel v državo Slovenjo in kupil njene obveznice, je tudi Primož Kozmos, saj verjetno zastopate tudi njihove pravice. Predlagam, da pogledamo še en prispevek in vaju potem prosim še za en komentar. Izbris obveznic in malih delničarjev je tesno povezan s sanacijo slovenskih bank. In kako je ta potekala? 12. decembra 2013, sta guverner Boštjan Jazbec in takratni finančni minister Uroš Čufre družno stopila pred slovensko javnost in sporočila, da bodo davkoplačevalci po obremenitvenih testih slovenskih bank za njihovo rešitev prispevali kar 4,7 milijarde evrov.
MOJCA ŠETINC PAŠEK (novinarka): Spomnimo se najvčejega uspeha vlade Alenke Bratušek, sanacije slovenskih bank. Takratni finančni minister Uroš Čufer je bil od poletja do jeseni 2013 na turnejah, kjer je državo zadolžil za poldrugo milijardo evrov. Z rebalansom proračuna je vlada napraskala še milijardo in pol in to je z depoziti čakalo na državnih računih na dan, ko so bili objavljeni stresni testi bank in je operacija reševanja bank stekla.
ALENKA BRATUŠEK (predsednica vlade, 12.12.2013): Danes je dan, ko smo vam dokazali in pokazali, da znamo. In danes je dan, ko smo vam dokazali, da bo edina trojka v naši državi domača trojka.
ŠETINC PAŠEK: Zakonsko podlago slovenski trojki, premierki, finančnemu ministru in guvernerju, za rešitev bank so dale spremembe zakona o bančništvu konec novembra. Obremenitveni testi bank 12. decembra 2013 pa so, n bomo ugibali kako, pokazali, da naše banke, da ne potonejo, potrebujejo skoraj identičnih 4,7 milijarde evrov, kolikor jih je bilo za to namenjenih.
Dr. BOŠTJAN JAZBEC (guverner Banke Slovenije, 12.12.2013): Danes plačujemo račun za vsa zastonjska kosila, ki smo jih pač pojedli.
ŠETINC PAŠEK: Je komentiral guverner centralne banke. Finančni minister pa optiistično napovedoval, da bodo banke že prihodnje leto v plusu.
Dr. UROŠ ČUFER (minister za finance, 12.12.2013): Pri NLB pa NKBM se bodo celotne transakcije zgodile v letošnjem letu, predvidoma. Pomeni, da bi naslednje leto morale imeti plus.
ŠETINC PAŠEK: Oba sta zatrjevala, da ne bo nikakršnih pretresov.
Dr. JAZBEC (12.12.2013): Se z vidika poslovanja z občani in z gospodarstvom, ne bo zgodilo nič. Kar pomeni, da so vloge v vseh bankah varne.
ŠETINC PAŠEK: Banke so dobile močno finančno injekcijo, dobro milijardo in pol smo prelili v NLB, 870 milijonov evrov v mariborsko banko, 591 milijonov v Abanko. In kako je tekla reševalna akcija? Dobri dve milijardi je bilo plačano v denarju. 905 milijonov v obveznicah. Lastnikom podrednih obveznic so skupaj vzeli 441 milijonov evrov. Na slabo banko je bilo prenesenih za milijardo in 676 milijonov evrov.
PESEK: Gospa Kek, vi zdaj zahtevate preiskavo zoper uslužbence banke?
KEK: Ja, dejansko za enega, tudi od pobudnikov, smo vložili tudi naznanitev kaznivega dejanja, suma kaznivega dejanja zoper uslužbence zdaj zaenkrat Nove ljubljanske banke, vendar tukaj je treba glede na to igro številk, ki se tukaj pojavlja, bo zelo zanimiv razplet, kdo dejansko tukaj ponarejal, ali so uslužbenci Nove ljubljanske banke ali posameznih poslovnih bank, prirejali podatke in izkazovali kapitalsko ustreznost in dobiček, ali so potem bile njihove številke pravilne in so bile dejansko napačne številke, ki jih je ugotovila Banka Slovenije. Tako, da nekdo tukaj bo moral biti odgovoren. Imajo pa igre številk lahko elemente različnih kaznivih dejanj.
PESEK: Gospod Kunič, kdo bi zdaj jutri moral sklicati izredni sestanek, izredno sejo in kdo na javni tiskovni konferenci pojasnjevati stvari, ki so se dogodile s sanacijo?
KUNIČ: Na sodišču operiramo z dokazi in jaz mislim, da v taki klimi bi bilo primerno, da bi naš regulator, to je Banka Slovenije, končno pokazal konkretne podatke z odločbami, metodologijami in razkriti vse stvari, ki so sedaj predmet špekulacij. To so javno dostopni podatki, po katerih bi morali že tako ali tako biti javni. In če bi bilo temu tako, potem nebi imeli afere. Sedaj sem vam tudi odgovoril, da to je vprašanje za najvišje vrhove slovenske oblasti, saj vemo, kdo postavlja guvernerja in komu Svet banke in guverner odgovarja. Mislim, da je to nujno potrebna reakcija.
PESEK: Davkoplačevalci so pa zaradi sredstev, vloženih v slovenske banke, tudi verjetno upravičeni do kakšnih odgovorov, mar ne?
KUNIČ: Več kot to. Čeprav hvala bogu smo že toliko denarja vložili, da v primeru izplačila imetnikom podrejenih obveznic, mi računamo, da dodatnega proračunskega denarja za to ne bo šlo.
PESEK: Vsaj to bi lahko bila dobra novica. Hvala lepa obema za pojasnila. Lahko noč.
KEK: Hvala.
KUNIČ: Hvala.