Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 08. 2014 Stran: 8
Podjetja
Po napovedih Kadu na današnji skupščini Perutnine Ptuj ne bo uspelo s predlogom za imenovanje zastopnika, ki bi vložil tožbe proti upravi Romana Glaserja in nadzornemu svetu. Zanj naj namreč ne bi dobil podpore zadružnikov.
Vse kaže, da se bo po željah predsednika uprave Perutnine Ptuj Romana Glaserja razpletla tudi druga zaporedna skupščina družbe v tem letu. Po nekaterih napovedih namreč Kadu na današnji skupščini ne bo uspelo zbrati dovolj glasov podpore za imenovanje posebnega zastopnika, ki bi proti upravi in nadzornemu svetu Perutnine Ptuj vložil tožbe zaradi ugotovitev zdaj že skoraj dve leti stare revizije BDO. Medtem se nadaljuje iskanje strateškega partnerja za družbo. Načrte enega od njih naj bi nekaterim bankam upnicam že predstavila francoska investicijska banka BNP Paribas.
Tehtnica moči v Perutnini Ptuj očitno ostaja nagnjena v prid Glaserjevega tabora. Načrtovano zamenjavo nadzornega sveta na majski skupščini družbe so tako ustavila nesoglasja med Perutninarsko zadrugo Ptuj (PZP), Probanko, Kadom in društvom Mali delničarji - skupaj smo močnejši (MDS). Tudi pred današnjo skupščino najbolje kaže Glaserju. Proti predlogu Kada, ki želi, da bi delničarji mandat za vložitev serije tožb dali odvetniški družbi Šelih & partnerji, naj bi namreč poleg Holdinga PMP, ki obvladuje 10,2 odstotka delnic Perutnine, glasovali tudi zadružniki. Ti imajo v lasti ključni, 23,6- odstotni paket delnic. Svoje nasprotovanje naj bi utemeljili s potrebo po dodatnem času za preučitev predloga. Četudi bodo za Kadov predlog glasovali Probanka, Zlata Moneta II in društvo malih delničarjev, to brez podpore zadružnikov ne bo dovolj. Skupaj bi v tem primeru zbrali le slabih trideset odstotkov delnic.
Hkrati naj bi Kad imel precej več možnosti za uspeh pri nasprotnem predlogu o imenovanju revizorja za aktualno poslovno leto. Tega naj bi zadružniki podprli. Spomnimo, nadzorni svet Perutnine je v sklicu skupščine za revizorja želel imenovati KPMG. A v Kadu so opozorili na Dnevnikovo razkritje, da je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem revizorki te hiše izdala odločbo o pogojnem odvzemu dovoljenja prav zaradi kršitve pravil in neustrezne strokovne presoje pri revidiranju letnega poročila Perutnine za leto 2010.
Razmerja moči v Perutnini bi lahko teoretično postavili na glavo v Merkurju. Družba iz Naklega je namreč v delniški knjigi še vedno vpisana kot uradna lastnica 24,3 odstotka delnic, ki jih je Glaser aprila mimo bank skušal prenesti v roke dunajskega podjetja Vector. Prav zaradi spora s Perutnino Ptuj glede delnic, ki jih je Merkur kupil v času lastniškega mreženja Bineta Kordeža z Glaserjem, se je predstavnik družbe iz Naklega na zadnji skupščini vzdržala glasovanja. Enako naj bi v Merkurju storili tudi danes.
Še vedno pa ni jasno, ali in kdaj bodo v Perutnini izpeljali dokapitalizacijo družbe, ki jo zahtevajo banke. Poročali smo že, da je jabolko spora med njimi in Glaserjem višina kapitalskega vložka. Medtem ko Perutnina po oceni bank potrebuje okoli dvajset milijonov evrov dodatnega kapitala, si želi Glaser dokapitalizacijo v manjšem obsegu, saj bi na tak način v družbi ohranil lastniški vpliv. Po prvotnih načrtih bi morali o višini dokapitalizacije delničarji odločati že na današnji skupščini, a se ta točka nato ni znašla na dnevnem redu.
Neznanka ostaja tudi, kdo bo vplačal novoizdane delnice. Po naših informacijah naj bi predstavniki BNP Paribas nekaterim bankam upnicam pred kratkim predstavili načrte enega od potencialnih partnerjev. Rok za zavezujoče ponudbe za vplačilo kapitala naj bi se po nekaterih informacijah iztekel decembra. Kot je znano, znaša delež dolgov v financiranju na ravni skupine Perutnina Ptuj že okoli 70 odstotkov, v primeru oslabitve naložbe v delnice Merkurja in posojil propadlima družbama, ki ju je obvladoval Boško Šrot (Center Naložbe in Infond Holding), pa bi se lahko povzpel še za okoli deset odstotnih točk. Ptujsko skupino po dostopnih podatkih bremeni za okoli 120 milijonov evrov finančnih obveznosti, po dogovoru z bankami pa mora po novem poleg obresti mesečno odplačati tudi milijon evrov glavnice posojil.