Delničarji in lastniki podrejenih obveznic NLB, NKBM in Abanke bodo ob izrednem ukrepu Banke Slovenije, ki vključuje državno dokapitalizacijo, izgubili ves vložek. Predsednik društva MDS Rajko Stanković opozarja, da je bilo ob izdaji instrumentov jasno, da se lahko ves vložek izgubi le v primeru stečaja banke.
Ljubljana, 13.12.2013
vir: 24ur.com
Po včerajšnji objavi stresnih testov sta guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in finančni minister Uroš Čufer povedala, da lahko po pravilih državne pomoči država banko dokapitalizira šele po tem, ko so obstoječi lastniki in imetniki podrejenih obveznosti pri sanaciji banke udeleženi s svojim premoženjem. Dejala sta, da bo to premoženje odpisano v celoti.
S tem bodo delničarji in lastniki podrejenih obveznic NLB, NKBM in Abanke izgubili ves vložek. "Sporno je to, da bi morala biti pravila igre v takšnih zadevah jasna vnaprej. Ob izdaji teh obveznic je bilo jasno, da lahko izgubijo vse le v primeru stečaja. Stečaja pa ni," pravi predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković.
Za ogled TV prispevka novinarke Katarine Matejčič iz oddaje 24ur na POP TV ob 19.00 ure, z dne 13.12.2013 pritisnite TUKAJ ali sliko.
Stanković pravi, da če pri delnicah, ki so tvegan instrument, še predvidevaš takšen bridek konec, tega pri podrejenih obveznicah ni bilo pričakovati, saj je bilo takrat določeno, da je lahko edini razlog, zaradi katerega bi lahko vlagatelj izgubil vse, stečaj banke.
Novela zakona o bančništvu je pri vrstnem redu sodelovanja pri reševanju banke izpustila velike depozitarje, tako da delničarjem takoj sledijo imetniki podrejenega dolga, depoziti – v vseh treh največjih bankah je največji depozitar država – pa bodo uporabljeni pri dokapitalizaciji, pravi Stanković. Dodaja, da se minister Čufer pri tem sklicuje na priporočila Evropske komisije in predlog direktive, ki pa še ni sprejeta in jo bo treba predvidoma v slovenski pravni red prenesti šele leta 2018.
MDS je tako kot Vseslovensko društvo malih delničarjev (VZDM) vložilo predlog za ustavno presojo novele zakona o bančništvu, po kateri lahko Banka Slovenije v okviru izrednih ukrepov določi, da kvalificirane obveznosti v celoti prenehajo.
NKBM ima po podatkih iz KDD na današnji dan 96.773 delničarjev, NLB 1.992 delničarjev, Abanka pa 1.057 delničarjev.
Največji lastniki NLB so država (77,51 odstotka), Kapitalska družba (6,23 odstotka), Slovenska odškodninska družba (5,58 odstotka), Poteza Naložbe v stečaju (2,24 odstotka) in Zavarovalnica Triglav (1,27 odstotka).
V NKBM so imeli konec septembra največje deleže država (91,24 odstotka), Pošta Slovenije (0,80 odstotka), KDPW (0,80 odstotka), Gen (0,77 odstotka) in Kapitalska družba (0,58 odstotka).
Največji lastniki Abanke pa so Zavarovalnica Triglav (25,60 odstotka), Sava (23,83 odstotka), Gorenjska banka (14,74 odstotka), delniški vzajemni sklad Triglava (7,32 odstotka) in Hit (6,15 odstotka).
Banka Slovenije je v četrtek objavila, da bo odpis podrejenih obveznosti pri NLB znašal 257 milijonov evrov, pri NKBM 64 milijonov evrov, pri Abanki pa 120 milijonov evrov
Odvetnik Miha Kunič, ki je v imenu VZMD vložil dve pobudi za ustavno presojo novele zakona o bančništvu, je dejal, da bi bilo od izvršilne veje oblasti v primeru, ko je zahtevo za ustavno presojo napovedal državni svet, vsaj higienično, da bi počakala na odločitev ustavnega sodišča. Kunič pričakuje, da bo ustavno sodišče glede na to, da so podani predlogi za zadržanje izvajanja zakona, in glede na resnost situacije odločilo razmeroma hitro.