Medij: Večer Avtorji: Esih Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 03. 08. 2013 Stran: 1
Potem ko seje vrh RKC moralno pokesal zaradi finančnega poloma mariborske nadškofije, se odpira vprašanje, kakšne bodo finančne posledice za davkoplačevalce in upnike
Cerkev, poplačaj dolgove, je bila včeraj edina teza, ki so jo na vrata ljubljanske stolnice nabili predstavniki Solidarnosti, stranke v nastajanju, in Odbora za pravično in solidarno družbo. Katoliško cerkev so pozvali, da v duhu pravičnosti izplača upnike, državne banke in 65 tisoč malih vlagateljev. Marko Golob, nekdanji član uprave AUKN, je obseg finančne luknje, ki je zazevala po finančnem polomu mariborske nadškofije, ocenil na 1,8 milijarde evrov. Za primerjavo, to je več kot vse izgube državnih bank, SCTja, Primorja in Vegrada skupaj. Pri bankah v državni lasti so si družbe, podrejene mariborski nadškofiji, izposodile 557 milijonov evrov.
Prodaja finančnih naložb teh podjetij bi lahko navrgla okoli 200 milijonov evrov, ocenjujejo poznavalci. Nepremičnine mariborske nadškofije, ki kot taka ne more v stečaj, so ocenjene na približno 26 milijonov evrov. Nadškofija je pri bankah zastavila več nepremičnin, ki so se ali se še bodo znašle na trgu za prodajo. Na spisku so dvorec Betnava, samostan Studenice, župnišče v Črnečah, Slomškova knjigarna, misijonarska pisarna, del Andreanuma, Kolpingov dom in še nekatere druge nepremičnine. Drugih finančnih sredstev, iz katerih bi se lahko poplačali upniki, mariborska nadškofija naj ne bi imela.
Sociolog Srečo Dragoš je ob tem opozoril, da je bil Vatikan prvi, ne slovenska vlada, ki je rekel ne mariborski škofiji. Slovenske vlade nikoli niso prišle do točke, meni Dragoš, da bi postavile dokončno mejo finančnim apetitom slovenske Cerkve. Zanj sta Borut Pahor in Janez Janša večja krivca za polom mariborske nadškofije kot odstavljeni nadškofi.