Medij: Dnevnik Avtorji: Klipšteter Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 06. 2013 Stran: 6
Perutnina Ptuj
Predsedniku uprave Perutnine Ptuj Romanu Glaserju seje spet uspelo izogniti izredni reviziji preteklega poslovanja, ki jo je že večkrat predlagala Kapitalska družba. Ozadje odstopa 15-milijonskega dolga Centru Naložbam bo zato do nadaljnjega ostalo prikrito.
Predsedniku uprave Perutnine Ptuj Romanu Glaserju se je po včerajšnji skupščini delničarjev spet smejalo. Z novim manevrom je namreč zmogel preprečiti, da bi revizijska hiša Ernest&Young opravila izredno revizijo, ki bi kritično prečesala posamezne pretekle posle, med drugim nakup delnic Merkurja, preprodajo nekaterih hčerinskih podjetij, ki so končala v posredni lasti menedžerjev Perutnine Ptuj, ter posojila, ki jih je ptujska skupina odobrila družbam, povezanim z bivšim predsednikom uprave Pivovarne Laško Boškom Šrotom.
Prizadevanja Kapitalske družbe in Modre Zavarovalnice za izvedbo te revizije se vlečejo že več let. Leta 2011 je njun načrt preprečil Glaser tako, da se je na glasovanju znašel zgolj njegov nasprotni predlog. Na ta način je izbiro revizorja prepustil njemu naklonjenemu nadzornemu svetu, iz vsebine posebne revizije pa je na lastno pest umaknil vse posojilne posle ptujske skupine.
Višje sodišče je kasneje presodilo, da je bil ta postopek nezakonit. Zato smo Glaserja včeraj na skupščini vprašali, ali bo poravnal stroške »nezakonite« revizije, ki jo je opravila družba BDO Revizija. »Nimam namena plačati,« je odvrnil predsednik uprave in se izgovarjal na dejstvo, da ni on izbral BDO Revizije, temveč komisija nadzornega sveta.
Kad in Modra zavarovalnice seveda nista odnehala in sta dosegla, da se je predlog o izvedbi izredne revizije znašel na dnevnem redu včerajšnje skupščine delničarjev. Tokrat pa so se v upravi Perutnine Ptuj odločili za drugačen obrambni manever. Nasprotnega predloga ni predlagal Glaser, temveč odvetnik Nenad Zečevič v imenu skupine malih delničarjev.
Kakopak je večina delničarjev izglasovala Zečevičev predlog, po katerem bo ptujske posle znova revidirala BDO Revizija, s spiska pregledanih poslov pa so bili spet umaknjeni vsi posli, povezani z dajanjem posojil drugim osebam, med drugim pogodba o prevzemu petmilijonskega dolga Infonda Holdinga in pogodba o odstopu 15 milijonov evrov dolga Centru Naložbam. Zastopnika Kada in Društva MDS-Mali delničarji sta napovedala izpodbojno tožbo.
Zahteve po izvedbi tovrstnih revizij škodijo ugledu družbe, ki jo vodi, je prepričan Glaser. »Zato se nam je zdelo boli racionalno, da če že mora biti revizija, naj bo ta opravljena po nekih normalnih postopkih, ki ne zahtevajo dodatnih kopanj v preteklosti. To je BDO Revizija že opravila in morate razumeti, da pregledovanje dokumentacije za petletno obdobje v tako veliki skupini z 19 družbami ni mačji kašelj,« je rekel.
Konec lanskega leta je imela Skupina Perutnina Ptuj najetih za 112 milijonov evrov bančnih posojil, od česar jih skoraj 75 milijonov evrov zapade v letošnjem letu. Dogovor o reprogramu posojil bi zato morali doseči že ta mesec, vendar vodstvu Perutnine Ptuj tega očitno še ni uspelo. »Razgovori tečejo,« je bil kratek Glaser. Tudi o nujni dokapitalizaciji včeraj ni imel novic za prisotne delničarje. Dnevnik je zanimalo, zakaj še vedno niso opravili slabitev posojil Infondu Holdingu in Centru Naložbam ter delnic Merkuria, lani so namreč s tem v zvezi dobili revizorsko mnenje s pridržkom. »Za takšne slabitve ne vidim potrebe,« je odgovoril Glaser.
Delničarji so včeraj med drugim imenovali dva nova zastopnika kapitala v nadzornem svetu PR in sicer Draga Soka in Boruta Bratino, Simonu Toplaku, ki je že doslej bil član nadzornega sveta, pa so podelil nov mandat. Interese zaposlenih bodo zastopali Albina Vrbnjak, Vlasta Jeza in Iztok Letonja. Šesterico bo gotovo razveselil sklep delničarjev, po katerem bodo člani nadzornega sveta v bodoče deležni letne nagrade v višini 10.000 evrov bruto, predsednik pa bo dobil še 5000 evrov več. V preteklih letih teh nagrad niso izplačevali, celotni nadzorni svet Perutnine Ptuj, ki je lani prigospodarila skoraj sedem milijonov evrov izgube, je v letu 2012 prejel skupaj 13.000 evrov izplačil.