Sparkasse

Kdo ima v žepu izgubljene milijone

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Slana Miroslav Miros Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 08. 2012 Stran: 14

MARIBORSKA NADŠKOFIJA NA BOBNU

Izgon Slomškovega bogoslovja iz Maribora odmeva - Stara nadškofijska ekipa sije že lani umila roke, nova pa se vede, kot da o ničemer sploh nima pojma

Kljub »spovedni molčečnosti« stare in nove nadškofijske ekipe iščejo verniki odgovor, zakaj je nadškofija Maribor strmoglavila v bankrot. Tudi neverni bralci so predlagali raziskavo, zakaj je nadškofija na bobnu, ko pa iz stoletne zgodovine vemo, da je imela RK-cerkev najboljše šolane cerkvene očete, ki so odlično seštevali in dobivali. Ljudje menijo, da je navidezno izgubljene milijone nekdo spretno spravil v žep in se zdaj nedolžno smehlja.

V začetku julija je izbruhnila nova zlovešča novica, da so zaprli Slomškovo bogoslovje. To nadškofijsko stavbo so »okupirale« banke upnice zaradi starih dolgov. V tistih dneh so brneli nadškofijski telefoni v prazno, saj se novinarjem ni nihče oglasil. Ob našem obisku smo našli glavni nadškofijski vhod popolnoma odprt, vsa vrata zaklenjena, ob zvonjenju se ni nihče oglasil, nikjer ni bilo žive duše.

Posmeh resnici in vernikom

Vlagatelji z 2,4 milijarde evrov premoženja na trgovalnih računih domačih borznih družb

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 06. 2012 Stran: 8

Lani so domači borzni posredniki ostali brez skoraj 11.000 strank - Vedno več trgovanja na frankfurtski in newyorški borzi

Ljubljana - Premoženje vlagateljev, ki imajo pri kateri od domačih borznoposredniških družb odprt trgovalni račun, seje zgolj v minulem letu skrčilo za več kot pol milijarde evrov, na 2,4 milijarde evrov, samo v minulem letu pa je svoj trgovalni račun zaprl vsak sedmi vlagatelj.

Večji del lanskoletnega padca vrednosti premoženja je posledica znižanja tečajev na Ljubljanski borzi in na trgih jugovzhodne Evrope, dodatno pašo imele negativen vpliv tudi vedno težje gospodarske in socialne razmere v državi. Številni mali delničarji so se namreč lani prav zaradi izgube zaposlitve in znižanja prejemkov odločili za prodajo svojih finančnih naložb, dodaten negativen vpliv pa je imel tudi propad številnih slovenskih podj etij, pri katerem je več deset tisoč delničarjev ostalo brez vsega premoženja. Koliko izgub so lani utrpeli slovenski vlagatelji, ni mogoče izvedeti, saj številni sploh nimajo odprtih trgovalnih računov oziroma imajo trgovalne račune odprte pri bankah, ki natančnih podatkov ne razkrivajo tako kot borznoposredniške družbe.

Upad števila vlagateljev

Šimonka namesto Petriča nadzornik Gorenjske banke

Medij: Finance Avtorji: M. W. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 13. 06. 2012 Stran: 8

Delničarji Gorenjske banke (GB) - največ, skoraj 50 odstotkov, ima kranjska Sava, sledita pa Sparkasse in NKBM - so na včerajšnji skupščini potrdili nov sedemčlanski nadzorni svet. V prvotnem predlogu je bil med sedmerico predlagan direktor skupine Kolektor Stojan Petrič, a je namesto tega nadzornik postal prvi mož SIJ Tibor Šimonka. Poznavalci so se o utemeljenosti izvolitve Petriča za nadzornika GB spraševali iz dveh razlogov. Prvič, ker je že nadzornik treh družb, kar največ dopušča zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer družb Fond in FMR, po bazi AJPES pa je še vedno kljub odstopu vpisan tudi kot nadzornik NLB. Formalno bo s te funkcije »razrešen« šele na skupščini NLB 27. junija. Hkrati so se pojavile špekulacije, da je iz nadzornega sveta NLB odstopil le zaradi medijskega pritiska in razkritja njegove želje po prevzemu družbe Iskra Avtoelektrika. A tudi na imenovanje Šimonke namesto Petriča so mali delničarji MDS napovedali izpodbojno tožbo; sami so namesto Šimonke predlagali Simona Čadeža. Novi nadzorniki GB so ob Šimonki postali še štirje novinci: Milan Marinič, Primož Karpe, Matej Podlipnik in Stojan Žibert ter dva zdajšnja člana, Mojca Globočnik in Miha Resman, kije predsednik. Delničarji GB so za lani podelili razrešnico upravi Gorazda Trčka in nadzornemu svetu ter sklep, da se celotni bilančni dobiček s konca minulega leta - znašal je »le« 1,46 milijona evrov prenese v naslednja leta. V GB še trdijo, da banka ostaja med kapitalsko najbolj stabilnimi slovenskimi bankami.

Bančne rošade: kdo prihaja v uprave in kdo odhaja iz teh

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Koren Ksenija Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 04. 04. 2012 Stran: 6

Čeprav imajo naše banke precejšnje težave - lani je bančni sistem izkazal zgodovinsko, 388 milijonov evrov veliko čisto izgubo -, pa položaji v bančnih upravah ostajajo vabljivi. Zbrali smo nekaj informacij in kadrovskih špekulacij, ki krožijo o novih bankirjih.


Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani uprave banke, določa 63. člen zakona o bančništvu. Po tem je za člana uprave banke lahko imenovana samo oseba:

1. ki je ustrezno strokovno usposobljena ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov banke (najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov), in

2. ki ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ali kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti (denimo hude telesne poškodbe ali izdaje poslovne skrivnosti).

Kvot za sestavo uprav (tuji člani) zakon ne določa.


1. Unicredit: Arhar odhaja, Priverschek ne prihaja? Predsedniku uprave Unicredit banke Slovenije Francetu Arharju (64) mandat poteče 1. junija letos. Za leto dni so mu ga lastniki podaljšali lani. Arhar bo od junija direktor Združenja bank Slovenije. Viri za najverjetnejšega Arharjevega naslednika, ki bo potrjen 26. aprila, omenjajo Klausa Priverschka. Ta je zdaj šef Unicredita v Srbiji, med letoma 2002 in 2005 pa je bil drugi človek takratne Bank Austria-Creditanstalt Slovenia. A na Unicreditu pravijo: »Informacija o gospodu Priverschku ni resnična.« Za možnega kandidata velja tudi Štefan Vavti, ki je v upravi banke že deloval v letih 2004 in 2007, zdaj pa je na Dunaju.

Bo Celje nadškofijsko mesto?

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: J.V. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 02. 02. 2012 Stran: 3

Škofi mimo Maribora

Ukinitev mariborske nadškofije in njena razdelitev med murskosoboško in celjsko škofijo ni le hipotetična

Seja Slovenske škofovske konference v Celju je potekala v času, ko so tuje, predvsem avstrijske banke napovedale zaplenitev pretežnega dela premoženja mariborske nadškofije, kije bilo zastavljeno za vrtoglave finančne pa tudi gradbene posle te institucije.

Za zaseg premoženja naj bi se tokrat odločili tuji banki Sparkasse in Bawag. Vsaj za eno lahko trdimo, daje blizu idejni provenienci Cerkve. Zato po svoje preseneča tako radikalen rez teh bank, ki očitno ne vidijo več izhoda iz finančne krize mariborske nadškofije, še posebno zdaj, ko so formalno razkrite tudi finančne povezave in propadli posli z Vegradom. Molk obeh nadškofov ne preseneča, saj sta tako ali drugače vpletena v nadškofijsko zgodbo. Čudno je, da molčijo preostali škofi, predvsem celjski in soboški, kjer zaradi mahinacij ostajajo na robu preživetja. Sicer lahko to razumemo kot notranji problem Cerkve, toda z vidika njene prenove in vzpostavitve ponovnega zaupanja v institucijo bi pričakovali, da se končno opredelijo do problema in povedo, kako si bodo povrnili zaupanje.

Leto po zapisih L'Espressa cerkvene finance tik pred potopom

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 21. 01. 2012 Stran: splet 15.26
 
Maribor - Natanko pred letom dni je italijanski časnik L'Espresso razgalil propadle finančne posle mariborske nadškofije. Slovenski javnosti so bile cerkvene težave z nasedlimi naložbami sicer znane že prej, objava v omenjenem časniku pa je dokončno razkrila stomilijonske dolgove, v katerih so po radodarnem kreditiranju veliko izgubile tudi banke.
 
Mariborska nadškofija naj bi bila zadolžena za 800 milijonov evrov, je lani razkril L' Espresso, ki se je pri tem skliceval na zaupne dokumente, točneje poročilo apostolskega vizitatorja Gianluce Piredde. Ta je sicer koordiniral skupino TMF, ki jo je mariborska nadškofija skupaj z ekipo banke Rothschild že leto prej povabila k sodelovanju za pospešitev reševanja težkega ekonomskega stanja.
 
Finančne težave, verjetno pa tudi omenjena objava, je le nekaj dni pozneje odnesla takratnega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, ki se je uradno upokojil, namesto njega pa je papež Benedikt XVI. imenoval dotedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Marjana Turnška.
 
Novi nadškof Turnšek je obžaloval dogodke in priznal, da poslovanje med mariborsko nadškofijo in Vatikanom v preteklosti ni bilo vselej najbolj v skladu s pravili. Vendar pa sankcioniranje odgovornih, recimo nekdanjega prvega finančnika nadškofije Mirka Krašovca, za takšno ravnanje ni predvideno, saj to lahko stori le Vatikan.
 

"Avstrijski" bankirji rubijo Betnavo in sedež Nadškofije Maribor

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12.01.2012

Ljubljana - Potem ko se je lanskega novembra s stečajem družbe Gospodarstvo rast dokončno podrla cerkvena finančna piramida, zgrajena na bančnih posojilih, s krizo pa so praktično presahnili viri financiranja, vse kaže, da je Nadškofija Maribor tik pred bankrotom. Že več dni ima blokirana računa pri NKBM in Abanki Vipa, zaradi neporavnanih obveznosti pa sta banki BKS in Sparkasse s pomočjo sodišča že začeli z rubežem njenih številnih nepremičnin. Zaradi dolgov v skupni višini 7,6 milijona evrov je med drugim "ogrožen" dvorec Betnava in okoliški gozdovi, pa tudi sedež nadškofije v samem središču Maribora.


Zaradi sesedanja finančne piramide, ki jih je z bančnimi posojili več let gradila Nadškofija Maribor, bi banke utegnile nadškofiji zaseči dvorec Betnava (na fotografiji) in vrsto drugih nepremičnin. (Foto: dokumentacija Dnevnika)
 
Komentarja nadškofije, na katero že več kot leto dni letijo očitki zaradi slabega gospodarjenja, ki je povzročil veliko luknjo v bilancah bank, prizadel pa je tudi na deset tisoče malih delničarjev holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, nam včeraj ni uspelo pridobiti. Na čelu gospodarske uprave je sicer jezuit Lojze Cvikl, družbo pa mu dela še kanonik Bernard Geršak. Je pa Nadškofija Maribor januarja lani, tik preden se je s svojega položaja predčasno poslovil dolgoletni mariborski nadškof Franc Kramberger, razkrila, da je imela ustanova konec leta 2010 za 17,4 milijona evrov dolga do bank.

Sava z glasovalnimi pravicami v Gorenjski banki, vendar ji grozi globa

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 05. 2011 Stran: 26

Ljubljana - Urad za varstvo konkurence (UVK) je Savi le dva dni pred včerajšnjo skupščino Gorenjske banke vrnil glasovalne pravice v tej banki. Kot smo razkrili v Dnevniku, je zdaj že nekdanji direktor UVK Jani Soršak konec januarja Savi vzel glasovalne pravice v Gorenjski banki, saj Sava ni nikoli priglasila koncentracije in objavila ponudbe za prevzem, čeprav je kot 49,8odstotna lastnica izvrševala koncentracijo v Gorenjski banki.

Urad je Savi sicer vrnil glasovalne pravice, toda obetajo se ji novi postopki. Ker so v UVK pod vodstvom Damjana Martmčiča ugotovili, da je Sava v Gorenjski banki izvrševala koncentracijo, čeprav je ni priglasila, bodo zdaj uvedli tudi prekrškovni postopek. Savi tako zaradi nepriglašene koncentracije grozi kazen v višini do deset odstotkov letnih prihodkov.

Banke, ki zahtevajo stečaj Istrabenza, ne morejo več blokirati "prisilke"

Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman Teme: mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 18. 11. 2009 Stran: 16

Ljubljana - Okrožno sodišče v Kopru je včeraj upnike Istrabenza pozvalo h glasovanju o prisilni poravnavi na podlagi spremenjenega načrta o finančnem prestrukturiranju.

 

Danes se bodo ponovno srečali tudi predstavniki bank upnic in Petrola, ki naj bi se pogovarjali o predlogu prostovoljne poravnave Istrabenzovih obveznosti. Za dogovor mimo sodišča naj bi bilo sicer po oceni poznavalcev vse manj možnosti.

 

Tehtnica v prisilni poravnavi Istrabenza se je včeraj spet nagnila v prid bankam, ki vsaj uradno nasprotujejo stečaju Istrabenza. Koprsko sodišče je namreč 24,5 milijona evrov vredno terjatev Hypo Bank, ki jo je prerekal prisilni upravitelj Boris Dolamič, priznalo kot »verjetno«. Tako štiri banke, ki so zahtevale stečaj, same ne morejo več blokirati Istrabenzove »prisilke«.

Država, Petrol in mali delničarji proti razprodaji

Medij: Delo  Avtorji: Tavčar Borut  Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 11. 2009  Stran: 9
 

Reševanje Istrabenzove energetike

Strah, da bi potonila Instalacija ali pa bi jo kupilo tuje podjetje - Vstop države zaradi naftnih skladišč v Serminu - Solastništvo Petrola ni zadostno jamstvo. 

Ljubljana - Prvi mož Petrola Aleksander Svetelšek in direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač sta opozorila, da utegnejo neurejene razmere v Istrabenzu škoditi slovenski energetiki. Zato sta se zavzela zlasti za vstop države v lastništvo Istrabenzove družbe Instalacija, ki upravlja naftna skladišča v Serminu. Včeraj je Kopač pojasnil, da je to njegovo osebno mnenje, ki še nima potrditve na ministrstvu za gospodarstvo. Naftna družba Petrol pa, kotje znano, je zaradi približno tretjinskega lastniškega deleža v Istrabenzu močno zainteresirana za energetski del in zato tudi za sprejemljivo rešitev v pogajanjih z bankami upnicami Istrabenza.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.