Addiko Bank

Odločitev o bančnih osmoljencih se vse bolj odmika

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,U.Č. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 06. 2014 Stran: 8

Zakon o bančništvu Junija še ena obravnava - V bankah skrivnostni o pravnih mnenjih in morebitnih tožbah zoper izredne ukrepe

Ljubljana - Pričakovanja, da bi lahko ustavno sodišče o spornih členih zakona o bančništvu odločilo še pred sodnimi počitnicami, so vse bolj negotova. Na ustavnem sodišču junija napovedujejo še eno obravnavo tega zakona, kdaj bo sprejeta odločitev, pa ne morejo napovedati.


Na ustavno sodišče je v zadnjem obdobju prispelo kar nekaj zadev, ki zahtevajo prednostno obravnavo. Prav ta mesec bo ustavne sodnike zaposlovalo vprašanje o primernosti predvidenega julijskega datuma za državnozborske volitve.

Medtem je čedalje več tudi pobud za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona o bančništvu, ki so v okviru sanacije bank omogočili izbris obveznosti bank do lastnikov podrejenih finančnih instrumentov in razlastitev delničarjev.

Že 13 pobud

Bankirji še kar čakajo na kupnino za MK Založbo

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 05. 2014 Stran: 8

Založništvo

Lastnik Učil Intemational Srečko Mrvar še vedno ni poravnal kupnine za večinski delež MK Založbe in priglasil koncentracije pri Agenciji za varstvo konkurence. Vse bolj se krepijo indici, da se v nakup največjega slovenskega založnika ni podal sam.

Mesec dni po tistem, ko je Srečko Mrvar na dražbi kupil 5l-odstotni delež Mladinske knjige (MK) Založbe, njegova Učila Intemational Abanki Vipi in Novi Ljubljanski banki (NLB) še vedno niso poravnala pet milijonov evrov kupnine. Prav tako tržiški založnik Agenciji za varstvo konkurence (AVK) sploh ni priglasil koncentracije, čeprav je Mrvar napovedoval, da bo to storil nemudoma po dražbi.

Zakaj še ni priglasil koncentracije in plačal kupnine, ni znano, saj Mrvar za pojasnila ni bil dosegljiv. Že po dražbi, na kateri je premagal litovskega založnika Alma Littera, pa je zatrjeval, da ima sredstva za nakup MK Založbe zagotovljena od oktobra lani. Tedaj so banke za večinski delež MK Založbe zahtevale še 11 milijonov evrov, poleg NLB in Abanke pa je pri prodaji takrat sodelovala tudi banka Hypo.

Lastniki obveznic naj bi nosili le del bremena

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Červak Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 04. 2014 Stran: 8

Banka Hypo Slovenske izbrisance razburja koroška zgodba - V Avstriji izbris ne pride v poštev

Ljubljana - Imetniki izbrisanih podrejenih obveznic slovenskih bank in njihovi zastopniki se te dni razburjajo, da lastniki podrejenih obveznic banke Hypo-Alpe-Adria ne bodo udeleženi pri reševanju avstrijske banke, medtem ko so imetniki obveznic pri nas izgubili vse. V Avstriji o izbrisu res ni govora, a del bremena naj bi lastniki le nosili.


»Avstrija ne bo razlastila imetnikov obveznic državno dokapitaliziranih bank, Slovenija jih je že - 'zasluga' evropske ali domače politike?!« Tako so se na nedavno dokapitalizacijo avstrijske banke Hypo odzvali v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD). Zmotilo jih je, da avstrijski zakonodajalci in regulatorji od imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic banke Hypo-Alpe-Adria niso zahtevali sodelovanja pri sanaciji bank niti v obliki znižanja terjatev ali pretvorbe obveznic v delnice banke, temveč so njihove obveznice ohranile vrednost in vse pravice iz prospekta.

Avstrijci se še pogajajo

Razlaščeni so bili na podlagi triodstotne verjetnosti

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 04. 2014 Stran: 9

Pogovor z odvetnikom Miho Kuničem Sanirane banke bi morale zaradi odpisa podrejenih obveznic tožiti Banko Slovenije

Ljubljana - Ustavno sodišče naj bi se do poletja opredelilo do ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki so omogočile odpis podrejenih obveznic saniranih bank. Odvetnik Miha Kunič zastopa že prek 300 obvezniških razlaščencev, ki so zaradi odpisa sprožili tudi upravne spore.


Zakaj menite, da so sporna določila zakona o bančništvu neskladna z ustavo?

Argumentov je več. Prvi je pravna predvidljivost, saj morajo biti vsi zakoni pisani tako, da so predvidljivi. Ljudje so kupovali obveznice s prospekti, ki imajo naravo pogodbe in so jamčili vračilo ob določenih pogojih, nato pa je zakonodajalec bistveno spremenil to pravico oziroma omogočil Banki Slovenije (BS), da lastnike podrejenih obveznic razlasti. Hkrati gre za retroaktivnost poseganja v pridobljene pravice in poseg v lastninsko pravico. Poleg tega imetniki nimajo pravice do pravnega sredstva, ki jo ustava zagotavlja vsakemu državljanu. Edino pravno sredstvo je, da banka, ki ji je bil izrečen ukrep, toži BS, po drugi strani pa lahko razlaščeni imetniki le odškodninsko tožijo BS, ne pa tudi izdajatelja. Pri tem je treba tehtati javni interes v povezavi z retroaktivnostjo in pravico do pravnega sredstva. Sploh pa pogoji, pod katerimi naj BS izreče ukrep, niso jasno opredeljeni. BS lahko kar sama presodi in odloči. Informacije o tem, kako je BS izvrševala ukrepe, so tajne.

S tem mislite na stresne teste?

"Drugega kot založništva ne znamo"

Medij: Večer Avtorji: Vidali Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Kultura Datum: 11. 04. 2014 Stran: 9

Na včerajšnji dražbi so Učila International za neznano vsoto kupila večinski delež Mladinske knjige

Na včerajšnji dražbi Abanke in NLB je 51,2-odstotni delež, ki sta ga imeli v Mladinski knjigi, odkupila založba Učila International, ki se je že prej omenjala kot zelo verjeten kupec. Uroš Vejnovič iz Abanke Vipa je javnosti sporočil, da je bila tretja dražba za prodajo večinskega paketa delnic Mladinske knjige založbe uspešna in da je prodajnih 631.117 delnic kupila družba Učila International. Založba bo za MK plačala 5,36 milijona evrov. Transakcijo bo izpolnila predvidoma maja.

Direktor Učil International Srečko Mrvar pa je na vprašanje novinarjev, ali je s ceno zadovoljen, odgovoril, da "mora biti", in dodal, da "je bila kar prava". Dražba je potekala po principu vse ali nič, kar pomeni, da so se vrednostni papirji prodajali izključno kot paket v celoti, ki ga ni mogoče deliti na manjše pakete delnic. Abanka Vipa in Nova Ljubljanska banka sta postali solastnici Mladinske knjige ob stečaju večinskega lastnika Zvon Dva Holdinga. Konzorcij bank je založbo neuspešno prodajal več kot leto dni. Kot edini preostali kupec se je pred tretjo dražbo omenjala še litovska založba Alma Littera. Ko je presinočnjim v Odmevih minister za kulturo Uroš Grilc razlagal, da je litovski knjižni trg organiziran podobno kot slovenski, s(m)o nekateri napačno sklepali, da je kupec očitno tuj. Tako kot za zdaj ni mogoče izvedeti, koliko so Učila odštela za Mladinsko knjigo, včeraj tudi še ni bilo jasnega odgovora na vprašanje, ali je litovski kupec sploh oddal zavezujočo ponudbo.

Škandal brez primere

SBI TOP med desetimi najuspešnejšimi

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 02. 2014 Stran: 28

Borzni komentar

Slovenski borzni indeks SBI TOP je januarja s skoraj sedemodstotno rastjo pristal med desetimi najuspešnejšimi borzami. V zadnjem tednu seje razpoloženje vlagateljev nekoliko ohladilo predvsem zaradi politične retorike stranke Socialnih demokratov. S tem se je pocenila tudi marsikatera delnica v indeksu SBI TOP, svetla izjema je bil tečaj delnic Intereurope, saj je poskočil za več kot trideset odstotkov. Koprska družba je prek strani Ljubljanske borze sporočila, da bosta bankam pri prodaji 54,5-odstotnega deleža družbe svetovala mednarodna svetovalna skupina Lazard 8c Co in Raiffeisen. Sporazum s svetovalcema so podpisale NLB, SID banka, Banka Koper, Gorenjska banka, Raiffeisen banka in SKB.

Po uspešni dokapitalizaciji največjih treh državnih bank ter začetku prenosov slabih terjatev na slabo banko je ameriška bonitetna agencija Moody's zvišala bonitetno oceno. Tako imata NLB in NKBM oceno dolgoročnega kreditnega tveganja Caal, medtem ko ima Abanka oceno Caa2. Ob pričakovanjih, da bodo omenjene banke dobile tudi novega lastnika, so dvignili pričakovanja za dolgoročne ocene kreditnega tveganja, in sicer pri NLB in NKBM na stabilno, pri Abanki pa na pozitivno, kar naj bi pomenilo, da se bo stanje v slovenskih bankah stabiliziralo.

Alojz Slavko Jamnik moral zapustiti Banko Celje

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 01. 2014 Stran: 9

Sanacija bank

Banko Celje, ki je pred dnevi ostala brez predsednika uprave Dušana Drofenika, je moral zapustiti še Alojz Slavko Jamnik, nekdaj eden vodilnih bančnikov v NLB. Imetnike njenih podrejenih obveznic medtem skrbi, da bodo s podržavljenjem Banke Celje izgubili kar 90 milijonov evrov.


V Banki Celje, ki bi bila zaradi katastrofalnih rezultatov obremenitvenih testov lahko naslednja v vrsti za podržavljenje, so izgubili še enega pomembnega člana vodstvene ekipe. Po danes že pokojnem predsedniku uprave Dušanu Drofeniku, ki se je konec leta odpovedal novemu mandatu, jih je pred nekaj dnevi zapustil še Alojz Slavko Jamnik, ki je v banki skrbel za področje slabih naložb.

Ali je Jamnika odnesel slab nadzor nad problematičnimi komitenti ali njegova pretekla zapuščina v NLB, ni znano, saj v Banki Celje na naše vprašanje niso odgovorili. Tako ni jasno niti, ali je Jamnik odstopil sam ali pa ga je morebiti razrešil novi začasni predsednik uprave Davorin Leskovar. »Gospod Jamnik ni več zaposlen v Banki Celje, zaradi zaključka projektov pa do konca februarja še deluje v okviru hčerinske družbe Posest,« so bili skopi z informacijami v Banki Celje. Družba Posest se sicer med drugim ukvarja s prodajo, inženiringom in leasingom nepremičnin, nazadnje pa je upravljala skoraj 19-milijonsko premoženje.

Pri zlomu delnice sodelovali Agrokorjevi stari znanci

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 12. 2013 Stran: 9

Mercator

Pri strmem padcu vrednosti delnice Mercatorja, ki je med minulim petkom in torkom izgubila kar četrtino svoje vrednosti, so imeli pomembno vlogo zlasti akterji, ki imajo tesne poslovne vezi s hrvaškim Agrokorjem.

Pri strmem padcu vrednosti delnice Mercatorja, ki je v zgolj treh borznih dneh izgubila četrtino svoje vrednosti, so imeli pomembno vlogo hrvaški pokojninski skladi, neznani investitor, ki se skriva za fiduciarnim računom avstrijske Unicredit, ter družba Argonos, ki je v zadnjem času aktivno klicala male delničarje Mercatorja in s tem še dodatno prispevala k povečanju prodajnega pritiska na borzi. Gre torej za akterje, ki so posredno ali neposredno tesno povezani s hrvaškim Agrokorjem, ki bo padec vrednosti Mercatorjeve delnice po vsej verjetnosti izkoristil za dodaten pritisk na upnike slovenskega trgovca. Prav ti imajo v rokah škarje in platno, saj bodo brez njihovega sodelovanja Agrokorjevi načrti ostali le mrtva črka na papirju.

Zadnji podatki iz delniških knjig kažejo, da so hrvaški pokojninski skladi sredi minulega tedna praktično ustavili nakupe Mercatorjevih delnic, ki naj bi jih hranili prav za Agrokor. Hkrati z umikom daleč največjega kupca Mercatorjevih delnic pa se je bistveno povečalo tudi število malih delničarjev, ki so želeli prodati svoje delnice. Namesto hrvaških pokojninskih skladov so na nakupno stran stopili neznani investitorji, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi Hypo banke in Unicredita, sicer ene ključnih Agrokorjevih financerk. Ti investitorji so iz ure v uro svoja nakupna naročila premikali na nižje vrednosti in s tem poskrbeli, da se tečaj delnice naenkrat ni preveč znižal. Če bi se namreč zgodilo to, bi Ljubljanska borza zaradi prevelikega odstopanja cene delnice avtomatično prekinila trgovanje.

Bomo priče odločnejši prodaji državnega premoženja?

Medij: Dnevnik Avtorji: Javornik Lojze Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 10. 2013 Stran: 24

Vlada se je v tem tednu seznanila s potekom prodaj 16 družb, kjer je že maja sprejela sklep o prodaji. Od takrat se, če smo pošteni, formalno veliko ni premaknilo. Potekala so edino pogajanja o prodaji domžalskega premožnega podjetja Helios, ki pa formalno še vedno niso končana. Dodatno je bila na seznam uvrščena še Letrika. V zadnjem času pa smo lahko priče ukrepom, kjer bi vlada rada Bruslju »dokazala«, da z ukrepi za stabilizacijo javnih financ misli resno.

Tako je nadzorni svet Soda že dal soglasje k prodaji Heliosa. Vlada je morda le spregledala, da je vrag vzel šalo in da za EU ne bo dovolj začetek pogajanj, ampak predvsem zaključeni posli in dodatni evri v državni blagajni. Vsekakor se scenarij prodaje Telekoma iz leta 2008 ne bo smel ponoviti, ko smo se tik pred zdajci odpovedali ponudbi islandskega Skiptija v višini 400 evrov za delnico. Danes je tečaj za skoraj 300 evrov nižji.

Zanimiv bo tudi razplet pri Heliosu, kjer je septembra odjeknila informacija v zvezi s srbskim nepremičninskim poslom še iz časov Belinke. Helios je v tem poslu dokaj nerazumno prevzel nase vsa tveganja realizacije tega projekta, predvsem pa bode v oči dejstvo, da ne gre za njegovo osnovno dejavnost, ampak za gradnjo nepremičnin v Srbiji. Kupec, kije ostal v igri za nakup domžalskega podjetja, je seveda zastrigel z ušesi in močno spustil ceno. Neuradno se govori o nezavezujoči ponudbi v višini 600 evrov za delnico, ki pa je bila znižana na 520 evrov. Razlika je torej 80 evrov za delnico, ki ob predpostavki, da novi kupec pridobi več kot 90-odstotni delež v podjetju, znaša ravno tistih spornih 20 milijonov evrov. Tako bo očitno tveganje realizacije projekta v celoti preneseno na obstoječe lastnike Heliosa, med katerimi so seveda tudi mali delničarji.

"Cerkev je upala, da jo bo rešil svetovalec blizu Pahorjeve vlade"

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 12. 08. 2013 Stran: 10

Intervju Zadnje čase veliko posluje v Čilu, kjer skoraj vsak dan opaža razvoj države. Povsem drugače kot pri nas, ko samo čakamo, kdaj bo propadlo naslednje podjetje. Obložil je celo oblo in v telefonskem imeniku ima številke najvplivnejših ljudi na svetu. Meni, da smo Slovenci eden najbolj lucidnih narodov, vendar nas k tlom tiščita nevoščljivost in opravljivost.

Za začetek: kaj se je pravzaprav zgodilo z odstavitvijo nadškofov?

Berem in poslušam »velike« strokovnjake, ki vse vedo o mariborski zgodbi. Samo čudim se jim. Poznam veliko ozadij, poznam kanonično pravo, in moram reči, da me žalosti, da so takšna mnenja objavljena. Zaradi tega Slovenci izpademo kot popolni nepoznavalci. Kdor ve, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo nadškofoma Stresu in Turnšku, tudi ve, da je to veliko huje kot vsaka kazen na Dobu. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Samo še dosmrtna ječa je hujša.

Kaj je tako hudega?

V katoliški cerkvi je to kazen, ki ni primerljiva ne s Kordeževo ne s tisto Tovšakove. To ni Dob, tam je luksuz. Razmišljanje laikov, daje samostansko življenje izlet, je povsem napačno. To je zapor, samo reče se mu samostan. Tam nimaš niti telefona, ničesar, sam s sabo si v svoji celici. Me zanima, kateri od teh velikih strokovnjakov, ki zdaj komentirajo vse počez, bi tam zdržal teden ali dva.

Kako vidite padec podjetij iz kroga mariborske nadškofije?

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.