"Tam je bil kralj kupec, tukaj je kralj občan!"

Medij: Kapital Avtorji: Bajec Svarun Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Intervju Datum: 20. 07. 2009 Stran: 27

Kapital: Nedavno ste na Ekonomski fakulteti v Sarajevu študentom predavali o temi "Manager kot župan kriza kot priložnost". Kakšno je bilo vaše sporočilo?

Z. Jankovič: "Zelo jasno, da je v lokalnih skupnostih vedno manj politikov in vedno več managerjev, kajti vodenje mesta je navznotraj popolnoma managerska funkcija. Organizacija dela in ugotavljanje potreb mesta mora biti managerske narave. Če primerjam, kako je bilo voditi Mercator in kako mesto, razlike pravzaprav ni - tam je bil kralj kupec, tukaj je kralj občan in pomembno je, da imaš dobre sodelavce. Razlika je zgolj v tem, da v zasebnem podjetju ustvarjaš profit, tukaj pa je poudarek na razvojni naravnanosti, se pravi, da je pomembno, kaj s tem dobi občan.

Kriza in priložnost - to je lahko lepa floskula, toda velja dejstvo, da nekateri kljub temu delajo in uspejo, drugi pa se samo pritožujejo. V tem je bistvena razlika. V Ljubljani trenutno izvajamo za milijardo evrov investicij dveh vrst: proračunske mestne in druge zasebne investicije. Pri slednjih smo upoštevali, da je vsak projekt, kije profitno usmerjen, hkrati v skladu z javnim interesom, zato ga podpiramo in se trudimo v najkrajšem možnem času priskrbeti vso potrebno dokumentacijo. Skušamo delati čim hitreje, še bolj agresivno pri mestnih investicijah, ki so bile napovedane, in sicer iz dveh razlogov: prvi je cenovna ugodnost investicij, drugi pa, da s tem pomagamo tudi ogrevati gospodarstvo, kar se je izkazalo že v preteklosti.

Za projekte namenjamo sredstva iz proračuna v kombinaciji z evropskimi sredstvi ter oblikujemo javno-zasebna partnerstva. Naj omenim, daje Ljubljana letos prejela odločbo o prejemu najvišjega zneska evropskih kohezijskih sredstev, odkar je Slovenija v Evropski uniji (77,5 milijonov evrov), in sicer za regijski center za ravnanje z odpadki, vreden 143,9 milijona evrov. Poleg tega uspešno napreduje javno-zasebno partnerstvo za 250 milijonov evrov vreden projekt Stožice." Kapital: Toda kaj je bolj zahtevno, vodenje Mercatorja ali MOL? Z. JankOViČ: "Ni primerjave. Pri delu sem užival prej, uživam pa tudi sedaj, obe delovni mesti sta izredno kreativni in tudi izjemno socialno občutljivi. Osebno ne vidim nobene razlike."

Kapital: Ima Ljubljana identiteto evropske prestolnice? Z. JankOViČ: "Definitivno. To lahko ugotavljamo z več kriteriji, na uradnih mednarodnih lestvicah se Ljubljana uvršča izredno visoko, napreduje pa tudi na ostalih področjih in velja med drugim tudi za najbolj varno mesto v jugovzhodni Evropi. Po Forbesu je Ljubljana peto najbolj idilično evropsko mesto, na kar sem izjemno ponosen. V EU smatrajo Ljubljano za enakovrednega partnerja in nas vabijo na številne posvete o vprašanjih z različnih področij, kjer tudi naše aktivnosti predstavljajo kot primer dobre prakse. Na Dunaju smo bili na primer pohvaljeni za prometno strategijo, ki jo že implementiramo.

V Ljubljani ugotavljamo, da smo osemnajst let spali - prespali smo njeno polnoletnost in na tem mestu bi si morali zastaviti vprašanje, kaj je Ljubljana v tem času do danes sploh dobila. Med njene pridobitve lahko uvrstimo le obvoznico, ostalo (Klinični center, Hala Tivoli, Cankarjev dom) pa so stavbe, stare petdeset let. Sem seveda niso vštete zasebne investicije, ki jih je bilo kar nekaj. Po novih investicijah težijo tudi spremembe v razvoju če pogledamo samo na povečanje prometa, ugotovimo, da vsak dan vstopi v mesto 130 tisoč avtomobilov, kijih prej ni bilo. Tudi pri kolesarskih stezah so potrebe prehitele razvoj. K sodelovanju sem povabil strokovnjake z različnih področij, da se bodo v mestu končno zgodile prenove, na katere se pripravlja in jih potrebuje že najmanj 18 let. Pomembno je udejanjiti rešitve, ki jih bomo lahko predstavili Evropski uniji, od katere je Ljubljana za članstvo in koordinacijo projekta Civitas Elan kot vodilno mesto prejela 5,5 milijona EUR. Vprašanje je le, kaj nam manjka? V Ljubljani smo za promet zaprli center mesta - le kdo ima v Evropi še takšno območje za pešce? Vsi so govorili, da bo s tem center mesta izumrl, vendar so tako gostinci, kakor tudi trgovci kljub recesiji povečali zaslužek. Gre torej za povsem obraten efekt, sam pa še dodajam, da moramo poskrbeti še za stanovalce centra mesta in parkirna mesta za tiste, ki prihajajo z avtomobilom." Kapital: Vaš kolega gospod Koželj pravi, da Ljubljana te identitete nima, vsaj kar se urbanizma tiče? Z. JankOVIC: "Profesor je hotel povedati isto, kot sem rekel tudi sam, namreč da je Ljubljana zaspala in pri tem izpostavil druga slovenska mesta, ki imajo nove pridobitve. Sam govorim o področjih, kjer delamo premike. Ko smo prišli v mestno upravo, smo s prof. Koželjem najprej oblikovali vizijo Ljubljane, da bi S strani sedanje vlade sem dobil obljubo, da bo krivico odpravila. Večkrat smo se sestali in sedaj čakamo na odgovor. postala moderna prestolnica, multiprogramsko središče, postavili smo cilje in pot, kako do njih priti. Pomemben je razvojni načrt in vizija, kje bo Ljubljana čez 25 let, zato smo prvič po letu 1986 oblikovali predlog strateškega prostorskega načrta Ljubljane in pri tem vse Ljubljančane povabili, da povedo oziroma oddajo svoje pripombe in predloge. Prejeli smo 6.800 odgovorov, od katerih smo preučili vsakega posebej. Predlog prostorskega načrta z vsemi predvidenimi spremembami smo poslali na Ministrstvo za okolje in prostor, ki mora plan še potrditi. In ravno to je želel povedati tudi podžupan. Ljubljani je potrebno dati življenje. Kapital: Ljubljana je mesto ruševin - Cukrarna, Šumi, Rog, Tobačna ... BTC je skoraj edino, kar lahko Ljubljana pokaže iz let stagnacije ko ste prišli vi, se je začelo govoriti o prebujanju mesta. Kje so vzroki, da je Ljubljana tako dolgo spala? Z. JankOViČ: "To je kritika na pred mano delujoče, sam pa ne želim kritizirati. Žal je bilo veliko preveč prepuščeno kompromisom in politični volji 'Jaz ti bom dovolil to, če boš ti meni dovolil to'. Ena opcija proti drugi, politikantstvo. Če samo pogledamo projekte, ki jih sedaj izvajamo, in se vprašamo, kdaj je bil projekt zasnovan, lahko ugotovimo, da pred desetimi ali dvajsetimi leti. Projekt gradnje garažne hiše pod tržnico mnogi pripisujejo meni, pa je bila inženiring pogodba podpisana že leta 1997. Omenjenih projektov se nisem sam domislil. Vse, kar sedaj rešujemo, je bilo zasnovano že pred leti. Najstarejši projekt, ki ga Ljubljana resnično potrebuje, je poglobitev železnice. To vprašanje je prestalo številne generacije, bilo na vseh razstavah, mi pa smo pripravili prostorski načrt, v katerem je zagotovljen rezervat za mestno železnico. Investitor lahko zgradi potniški center, saj njegova gradnja ne bo ovirala poglobitve železnice - gre za državni projekt, vreden milijardo EUR. Razumem obe politični opciji, ena je bolj levo, druga bolj desno usmerjena, razlike se navezujejo na polpreteklo zgodovino. Se opravičujem, toda kaj ima pri delih s kanalizacijo politika? Če bi se v delu Ljubljane, Rakovi Jelši, ki je brez kanalizacije, zgodilo najhujše, bi se vsi utopili v fekalijah, ne glede na to, kje kdo živi. Potrebno jo je urediti, ne glede na politično opcijo. Potrebno je nekaj spremeniti." Kapital: Torej je Ljubljana potrebovala človeka, ki si upa? Z. JankOViČ: "Nedvomno. Potrebna sta pogum in znanje. V mestni upravi in javnih podjetjih nam je uspelo sestaviti odlično ekipo in narediti dobro klimo. Prepričan sem, da tega nima skoraj nihče v tem delu Evrope. Ko sem se pred volitvami seznanil s Koželjevimi stališči, sem takoj vedel, daje pravi človek za oblikovanje rešitev. Ves čas sem izbiral ekipo in se posvetil iskanju vsakega posameznika posebej, ob tem pa nisem nikogar vprašal, kateri stranki pripada. Zakaj pa, ali je to pomembno za urejanje tlakovcev? Pomembno je tvoje poslanstvo, vizija in da si enak do vseh. Priznati moram, da sem po dveh in pol letih s to družino oziroma ekipo 11.000 ljudi izredno zadovoljen." Kapital: Kako finančna kriza vpliva na projekte v Ljubljani? Z. JankOViČ: "Spet lahko projekte razdelimo na dva dela. Na projekte, ki jih kriza ni prizadela, kot je gradnja podzemne garažne hiše pod Kongresnim trgom, kjer je ponujena cena zaradi krize nižja za 35 odstotkov. Pridobili smo evropska sredstva in se podali v največje javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji, po drugi strani pa so tudi investicije cenejše. Moram pa priznati, da nam vsako leto predvsem za urejanje infrastrukturnih projektov, kot so pločniki, kolesarske steze, kanalizacija, stanovanja, vrtci, zelo manjka 60 milijonov EUR, ki nam jih je država vzela s spremembo zakona o financiranju občin, ko nas je vlada Janeza Janše kaznovala takoj po lokalnih volitvah. Upam, da bomo to dobili nazaj, ker se enostavno ne moremo več zadolževati, mestne srebrnine pa ne smemo prodajati. Sicer pa kriza vpliva na strah zasebnih investitorjev. Ko sem prišel na ta položaj, sem napovedal, da bo cena stanovanj brez inflacije padla pod 2.000 EUR/m 2 . Takrat je bilo mnogim to smešno, vendar sem vedel, kaj govorim. Po novem dolgoročnem prostorskem načrtu bo v Ljubljani zagotovljen prostor za gradnjo 60 tisoč stanovanj, od česar smo jih že sedaj s sprejemom aktov v mestnem svetu dovolili 11 tisoč in gradnja bo stekla od tu dalje še hitreje, le nekoliko več optimizma pri ljudeh je potrebnega." Kapital: K doseganju obljube o ceni stanovanj vam sedaj pomaga tudi kriza? Z. JankOViČ: "Gotovo." Kapital: Za dodelitev 300 neprofitnih stanovanj in 119 dodatnih stanovanj v najem se je na zadnji razpis JSS MOL prijavilo 2.907 kandida-V času konjukture, ko je vse samo raslo, je bilo biti direktor izredno enostavno, ko pride kriza, pa se vidi, kdo je dejansko vodja in čas je, da se stvari nekoliko počistijo. tov. Koliko stanovanj še pravzaprav potrebuje Ljubljana? Z. JankOViČ: "Še 2.000. Paradoks je v tem, da smo ob zadnjem razpisu pričakovali, da se ta potreba v Ljubljani zmanjšuje, na žalost pa je kriza potrebe po neprofitnih stanovanjih še povečala in še jih bo. Toda ta porast je viden samo v Ljubljani, ostala mesta beležijo celo višek stanovanj, ki ne gredo v prodajo. Ljudje namreč razmišljajo tako, da imajo, ko dobijo stanovanje, vse urejeno in lažje dobijo službo, vrtec itd. Razlika med Ljubljano in ostalimi mesti se še povečuje, in sicer v škodo Ljubljane, zato potrebujemo več stanovanj, več vrtcev, cest in ostale infrastrukture ..." Kapital: Veliko naj bi jih bilo tudi praznih - govori se o več kot 10.000 stanovanjih v Ljubljani. Kako boste vi spodbudili oddajo ali prodajo leten? Z. JankOViČ: "Ne znam povedati. Statistično so morebiti res prazna, v resnici pa jih morebiti nekdo oddaja na črno in edina rešitev je, da ponudimo večje število neprofitnih stanovanj, graditi se bo začel tudi študentski kampus s 3000 posteljami. To pomeni, da bo veliko težje, da bi nekdo oddal stanovanje in pri tem stanovalca ne bi prijavil. Ključen problem so mlade družine, ki so zaradi cene stanovanj doslej odhajale iz Ljubljane na obrobje. Pomembno je, da jim ponudimo stanovanja po dostopni ceni, da potencial znanja ostane v Ljubljani." Kapital: Mestni promet je ena največjih zagat v mestu. Boste poleg gradnje garažnih hiš in širitve vpadnic razmislili tudi o učinkovitejšem mestnem potniškem prometu - sploh kar se tiče tirnega prometa - od marca dalje je v ponudbi SŽ tudi dnevna mestna vozovnica. Lahko govorimo o zametkih novega ljubljanskega tramvaja? Govorili ste tudi o tirni povezavi z aerodromom. Z. JankOViČ: "Peti in šesti cestni pas na mestnih vpadnicah bosta podlaga za primestno železnico. Ta naj bi šla do Jesenic s pentljo na Brniku. Ta predlog smo oddali tudi Ministrstvu za promet, ki ga mora umestiti v državni prostorski načrt. Istočasno smo začeli pogovor glede poenotenja prestopnih vozovnic, predlagali poenotenje voznih redov, naslednja stvar so nove železniške postaje v tem in naslednjem letu: Rakovnik, Rudnik in Tivoli, tako da bi se lahko nekdo pripeljal denimo do Rakovnika in tam prestopil na avtobus. Na tem še delamo, toda projekta ne moremo izpeljati sami, saj gre za primestni promet, kjer mora sodelovati tudi država. Železnica je prav tako državna, tako daje vse odvisno od sodelovanja države in mesta." Kapital: Ob nastopu mandata ste obljubili 22 projektov, mandat se je prevesil v drugo polovico. Kakšna bo vaša predvidena uspešnost oziroma kateri od projektov je najbolj ogrožen? Z. JankOViČ: "Za zdaj ni ogrožena izvedba nobenega obljubljenega projekta. Do konca mandata bodo vse moje obljube izpolnjene, le garažna hiša pod tržnico ne bo dokončana. Ob tem pa bo narejenih še čez dvesto projektov. Ko sem takrat ob projektih zapisoval tudi letnice, so mi rekli, naj jih raje ne pišem, vendar sem odgovoril z vprašanjem 'če ne bo letnic, kdo bo pa držal mene in vas?'." Kapital: Država vam je vzela 60 milijonov EUR. Kakšen je dogovor s sedanjo vlado glede vračila? Z. JankOViČ: "Takrat smo se za pomoč obrnili na Ustavno sodišče, ki nam je dalo prav in ugotovilo, da so z zakonom o financiranju občin Ljubljani v štirih točkah resnično kratene pravice. Janez Janša je zaradi tega tudi izgubil na volitvah. Ljubljančani niso volili zanj, saj jim je naredil krivico. S strani sedanje vlade sem dobil obljubo, da bo krivico odpravila. Večkrat smo se sestali in sedaj čakamo na odgovor ..." Kapital: Kaj menite glede evropskega denarja, vse preveč je očitkov, da ga ne znamo dovolj dobro izkoristiti? Z. JankOViČ: "Res je. Ni ustreznega znanja, v Evropi ni ustreznega lobiranja, ni pravih osnutkov. Sam sem tudi v Regionalni razvojni agenciji ljubljanske urbane regije. Do leta 2013 je na voljo še 1,65 milijarde EUR in v tej kvoti bo zagotovo močno udeležena tudi Ljubljana, saj imamo ustrezen strokovni potencial in tudi projekte." Kapital: Bili ste uspešen direktor Mercatorja, na finančnem sejmu Kapital ste pred leti dobili tudi priznanje za naj direktorja. Kako danes gledate na problem Mure, Slovenskih železnic in drugih večjih podjetij, ki so tik pred stečajem? Z. JankOViČ: "Na to gledam kot na pomanjkanje pravih direktorjev in da je samo čakanje na pomoč države, brez pravega koncepta, premalo. Mure mi je žal, toda če pogledam prejšnjega direktorja, ki je bil to deset ali enajst mesecev, in še če pride iz računovodstva, takšen žal ne more delati razvojne vizije pod-Si predstavljate nekoga, ki študira ekonomijo, da bi mu bila vzor Bavčar in Srot, ki sta poskušala obvladati slovensko gospodarstvo? S čim pa? jetja. Dogaja se, da nismo odgovorili na travmo, ki jo je povzročil Janez Janša. Ta je zamenjal praktično vse direktorje največjih slovenskih družb (večina jih je odstopila pod pritiskom zaradi osebnih razlogov), hkrati pa se ni zavedal, kakšne posledice to prinaša. V takšnih podjetjih lahko menjave vodilnih prinesejo izjemno slabe rezultate na daljši rok. Kar poglejmo: Luka Koper, Intereuropa, Istrabenz, pa Hit Nova Gorica, družba, ki je imela po zamenjavi direktorja po ne vem koliko letih prvič izgubo. Primer Mipa, Zavarovalnice Triglav ... SDS govori, daje potrebno t.i. tajkunska posojila na bankah preprečiti, podeljevati pa so se začela prav v obdobju Janeza Janše. Imamo tri vrste direktorjev: Vodilni direktorji, ki so res uspešni, kot so Colarič, Slavinec, Rigelnik, Finkova, Petrič, Mermal, Mervič, Krašovec, Kordež, Rijavčeva... so se prenehali oglašati v javnosti, ravno ti bi morali biti vodje in povedati, daje potrebno direktorski ceh počistiti. Po funkciji se oglašata le Bobinac in Pavček. Managerska skupnost je bila premalo odločna, da bi rekla, da v svoji sredini ne želijo imeti tistih, ki se bodo pred pristojnimi organi najverjetneje morali zagovarjati zaradi poslovnih goljufij, niso jim želeli povedati, da ne sodijo v ta ceh. Takšna sta Bavčar in Srot, ki nista znala sprejeti razvojnih odločitev, temveč sta skrbela le za svoj žep, ob tem sta dobra podjetja spravila v propad. Na odgovornost bi bilo treba poklicati tudi nekatere predstavnike nadzornih svetov, ki svojega dela niso opravili in so po mojem mnenju sokrivi za tragedije v podjetjih, kot sta Kosmina in Turnšek. Pojavljata se torej dva problema: Janez Janša in pa stanovske institucije, ki takšnim posameznikom niso jasno povedale, da ne sodijo v ceh. Tako Kučan kot Drnovšek sta vedno govorila, da je to, da je Slovenija najuspešnejša nova članica Evropske unije predvsem zasluga direktorjev. Tretja vrsta direktorjev so številni mladi brez potrebnih izkušenj. V času konjukture, ko je vse samo raslo, je bilo biti direktor izredno enostavno, ko pa pride kriza, pa se vidi, kdo je dejansko vodja in kdo ima dejansko znanje in izkušnje. Tisti, ki vodijo podjetja, morajo verjeti v svoje sodelavce, jim zaupati, predvsem pa morajo biti družbeno odgovorni." Kapital: Večkrat ste napovedali, da bodo glavni slovenski tajkuni končali v zaporu. Z. JankOViČ: "Pred tremi leti sem napovedal in na koncu se bo pokazalo, da imam prav. Kazensko prijavo je dal tudi Kos. Kaj sta naredila Toplak in Pogačnik? Opravila sta nalogi. Pri tem bom povedal še eno stvar, za kar obstaja tudi zapisnik. Skupščina Mercatorja 2005 avgusta meseca. Bilo je sto delničarjev, pred vsemi, tudi pred Toplakom in Pogačnikom, sem povedal, da sta sramota za ceh in da se med kolegi direktorji tako ne ravna, da mu skrivaš, da boš zamenjal člana nazornega sveta, ki si ga ti predlagal. Ostala sta brez besed in dodal sem še, da se na koncu vse poračuna in da bosta nosila odgovornost. Vsak izmed nas ima dva obraza, tistega, ki ga vidijo drugi in drugega, kot se vidiš sam v ogledalu. Pravo sliko da presek obeh. Si predstavljate nekoga, ki študira ekonomijo, da bi mu bila vzor Bavčar in Šrot, ki sta poskušala obvladati slovensko gospodarstvo? S čim pa? Poskrbela sta zase, ob tem pa odpeljala podjetji v prisilno poravnavo. Kje je družbena odgovornost, skrb za ljudi? " Kapital: Župan Ljubljane ste postali tudi zaradi jeze zaradi zamenjave v Mercatorju in želje, da premagate Janeza Janšo. Kakšna bo vaša naslednja poteza oziroma kakšni so vaši cilji: predsednik vlade, predsednik države, mnogi so tudi napovedovali, da boste ustanovili lastno stranko? Z. JankOViČ: "Res je, na mesto župana MOL sem prišel zaradi zamenjave v Mercatorju. Če me ne bi zamenjali, ne bi niti pomislil na to, da bi kandidiral za župana. Nikakor si nisem želel v politiko. In potem je bilo tistih devet mesecev, ki so bili zame nekaj novega, zelo težkih, kar naenkrat sem imel veliko časa, bral sem, ni bilo pravega izziva, iskal sem nove priložnosti, bilo je nekaj razgovorov in konec junija 2006 sem se odločil, da grem na volitve. Nisem šel zato, da bi premagal Janeza Janšo. Takrat sem ugotovil, da imam nov motiv. Tukaj se sedaj počutim, kot da bi bil na dopustu in uživam - tako lepo mi je. In kako naprej? Zelo pošten odgovor je, da o tem niti ne razmišljam. Razmišljam, kaj lahko še naredim, kako lahko še izboljšam ekipo in jo pripravim, da tudi v prihodnje nič ne bo moglo ustaviti razvoja Ljubljane. Ta funkcija mi izredno ustreza in trenutno je prioriteta še vedno županovanje, vendar za naprej še ne bi želel govoriti. Sicer pa me je moj dober prijatelj Miran Goslar, katerega delo res zelo cenim in mi je vzor, naučil, da ne smem iti prepozno v pokoj in to bom vsekakor upošteval." ■