Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 22. 05. 2012 Stran: 23
Ljubljana - Premoženje Zvona Dva Holdinga je realno vredno le 58 milijonov evrov, kar še zdaleč ne bo zadoščalo niti za poplačilo zavarovanih terjatev bank, kaj šele upnikov z nezavarovanimi terjatvami. Le neposredni zahtevki upnikov znašajo blizu 200 milijonov evrov, še enkrat toliko pa imajo pogojnih terjatev. Po dostopnih podatkih bo največje izgube deležna Nova Ljubljanska banka (NLB).
Delnice Mladinske knjige (MK) Založbe in Tovarne olja Gea, s katerimi ima NLB zavarovanih več kot 27 milijonov evrov terjatev, so namreč po cenitvah vredne le dobrih 10 milijonov evrov. Poleg tega ima NLB približno 44 milijonov evrov nezavarovanih terjatev, dodatno pa še za slaba dva milijona evrov pogojnih. Koliko denarja bo NLB dobila nazaj, je odvisno od prodaje omenjenih naložb, skoraj zagotovo pa bodo izgube iz naslova posojilnih pogodb presegle 60 milijonov evrov.
Tudi Abanka Vipa si je "priborila" zastavno pravico na delnicah MK Založbe, pri čemer ima "pokrito" manj kot polovico od 19 milijonov evrov zavarovanih terjatev. Nova KBM, ki je aprila lani holdingoma kot prva zasegla premoženje, ima medtem še vedno slabih 13 milijonov evrov nezavarovanih terjatev ter devet milijonov evrov pogojnih, za katere so zastavljene delnice Beti Holdinga v vrednosti 86.000 evrov. Slabo kaže tudi Gorenjski banki, ki je pred kratkim unovčila delnice Etola in si poplačala pol milijona evrov terjatev, a ima še za 4,5 milijona evrov nezavarovanih in 15,8 milijona evrov pogojnih terjatev.
Poplačilo Banke Celje, ki ji je stečajna upraviteljica Zvona Dva Holdinga Vida Gaberc priznala za več kot 22 milijonov evrov ločitvenih terjatev, je odvisno od tega, koliko bo iztržila za delnice Krke, trenutno vredne 2,5 milijona evrov, in 97-odstotni paket delnic Cetis-Grafa. Ali je vrednost naložbe res enaka 11,7 milijona evrov, kolikor je v okviru prisilne poravnave ugotovilo poslovodstvo Zvona Dva Holdinga, še ni znano, saj upraviteljica čaka na novo cenitev.
Da je premoženje Zvona Dva Holdinga vredno pol manj kot ob objavi insolventnosti, so poleg oslabljenih finančnih naložb kriva tudi posojila Zvonu Ena Holdingu. Brez upoštevanja obresti jih je bilo za kar 110 milijonov evrov, pri čemer je Gaberčeva ocenila, da bo dobila nazaj pičlih 4,4 milijona evrov.
Kukar: Glede dolga se pretirava
Po nadškofu Antonu Stresu, ki je razloge za propad obeh cerkvenih holdingov pripisal T2 in gradnji optičnega omrežja, je svoje mnenje o tem povedal tudi Ivan Kukar iz cerkvene Komisije Pravičnost in mir. Zadeve, ki se v povezavi s cerkvijo predstavljajo javnosti, niso tako enostranske, kot se prikazuje, je dejal včeraj v oddaji 24 ur ob enih. Vprašal se je, zakaj so banke nekaterim finančnim holdingom odložile plačilo glavnic in obresti, cerkvenemu pa ne. Izrazil je tudi prepričanje, da gre pri višini dolga, ki se jo v zvezi s cerkvijo omenja v javnosti, za pretiravanje.
Toda, ravno včeraj objavljeno otvoritveno poročilo v stečaju Zvona Dva Holdinga demantira Kukarjeve trditve. V njem je namreč mogoče prebrati, da so mu banke v letu 2010 odobrile moratorij, ki pa družbi ni kaj dosti pomagal in je morala januarja 2011 razglasiti insolventnost. Za finančni fiasko Nadškofije Maribor pa je, kot smo že poročali, krivo predvsem brezglavo zadolževanje, pri čemer holdinga lastništva nad pomembnim delom slovenskega gospodarstva nista vzdrževala z dolgoročnimi viri, temveč kratkoročnimi. Tudi okvirna višina dolga, ki so ga za seboj pustile družbe, podrejene mariborski nadškofiji, je znana in presega vsaj 600 milijonov evrov.