Današnje 21. skupščine družbe Petrol, d.d., sta se udeležila Rajko Stanković, predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS), ter Gordan Šibić, predsednik Odbora malih delničarjev (OMD) družbe Petrol, d.d. pri Društvu MDS, kot delničarja in zastopnika delničarjev preko pridobljenih pooblastil v organiziranem zbiranju.
Ljubljana, 19.05.2011
SCT IN DRUGE SLABE TERJATVE
Glede na objavljeni dnevni red skupščine, sta pooblaščenca Društva MDS zastavila številna vprašanja tako upravi, kot tudi nadzornemu svetu Petrola, v zvezi z odprtimi terjatvami Petrola do gradbenega podjetja SCT, ki je vse bližje stečaju. Zahtevali smo tudi podatke glede terjatev drugih propadlih gradbincev kot so Vegrada, GPG in drugi. Za ogled prispevka TV SLO1 iz Odmevov z dne 19.05.2011 pritisni na sliko ali TUKAJ.
PREDLOG DRUŠTVA MDS, DA SE NE PODELI RAZREŠNICA 3 ČLANOM UPRAVE ZA LETO 2010
Zaradi »afere SCT in njenih zemljišč« je Društvo MDS predlagalo, da se ločeno glasuje o podelitvi razrešnice članom Uprave Petrola za leto 2010 in pri tem zaradi objektivne odgovornosti in neustreznega ravnanja predlagalo, da se ne podeli razrešnica bivšemu predsedniku Uprave Aleksandru Svetelšku in članoma Uprave Romanu Dobnikarju ter Janezu Živku. Predlog Društva MDS ni bil sprejet, velja pa omeniti dejstvo, da je PROTI razrešnici glasovalo kar 10 % prisotnega kapitala, kar priča o tem, da ni zgolj Društvo MDS podprlo nepodelitve razrešnice.
DRUŠTVO MDS JE TERJALO ODGOVORE O VIŠINI CELOTNE IZGUBE ZARADI NALOŽBE V DRUŽBI ISTRABENZ IN ZAHTEVALO ODGOVORE KDAJ BO NAJVEČJI DELNIČAR PODPRL PRIZADEVANJA DRUŠTVA MDS, DA ODGOVORNI ČLANI POSLOVODSTVA IN NADZORNEGA SVETA ODGOVARJAJO ZA SKORAJŠNI PROPAD ISTRABENZA
Društvo MDS, kakor tudi številne male delničarje je še bolj zanimalo, koliko slabitev so v Petrolu zaradi preteklih slabih odločitev v zvezi z Istrabenzom že morali opraviti, ter zakaj ni ne prejšnje niti sedanje vodstvo Petrola v zvezi s tem podalo nikakršnih odškodninskih zahtevkov zoper nekdanje vodstvo in nadzorni svet Istrabenza, ki sta mu vrsto let poveljevala Igor Bavčar in Janko Kosmina ter seveda kakšni so načrti v zvezi s tem v bližnji prihodnosti.
Spomnimo, da smo na lanski, 16. skupščini Istrabenza, ki je potekala 27. maja 2010, pooblaščenci Društva MDS zastopali 3,95 % prisotnega kapitala. Priznati moramo, da smo bili izredno razočarani nad njenim izidom, zlasti z umikom podpore k revizijam s strani Petrola, d.d. tik pred samo skupščino. Na skupščini smo namreč imeli priložnost slišati predstavnico revizorja za posle Istrabenza v zvezi z nakupi delnic Petrola. Izjavila je, da je družba Istrabenz brezglavo kupovala delnice Petrola po ceni, višji od tržne, ter da družba pred začetki nakupa ni opravila potrebnih skrbnih pregledov ciljne družbe in izbrala ustreznega načina financiranja. Nekdanji predsednik uprave je sicer izjavil, da so delnice kupovali z namenom ustvarjanja sinergij, vendar so vsi naknadni skrbni pregledi in revizije jasno pokazali, da sinergij niso iskali, saj o tem ni bilo nikakršnega poročila in jih tudi dejansko ni. Ne glede na to je predstavnica odvetniške pisarne na skupščini navedla, da vložitev odškodninske tožbe ne bi bila smotrna zaradi oteženega dokazovanja 4 elementov odškodninske odgovornosti.
V Društvu MDS smo prepričani, da je ravno predstavnica revizorja na že omenjeni skupščini jasno izkazala obstoj protipravnosti (prvi pogoj odškodninske odgovornosti) ravnanja nekdanjega predsednika uprave in posledično verjetno tudi članov NS, ter obstaja tudi vzročna zveza med protipravnostjo in škodo, kar je drugi pogoj odškodninske odgovornosti.
Že pred lansko 17. sejo skupščine Istrabenza konec avgusta 2010 je Društvo MDS doseglo delovni dogovor med družbo Petrolom, ki ga je takrat še vodil Aleksander Svetelšek in NLB, d.d., ki jo je in jo še vedno vodi mag. Božo Jašovič. Dogovorjeno je bilo, da bomo s skupnimi močmi pripravili ustrezne predloge za morebitne dodatne revizije spornih poslov bivšega poslovodstva pod vodstvom Igorja Bavčarja in nadzornega sveta družbe, ki ga je nazadnje vodil Janko Kosmina, ter na osnovi teh ugotovitev podali morebitne odškodninske zahtevke.
Zato smo pred in takoj po samem sklicu te skupščine želeli razširiti dnevni red z zahtevkom za dodatne revizije spornih poslov v preteklih 5 letih oz. v času »vladavine« Igorja Bavčarja in Janka Kosmine in zahtevkom za morebitno vložitvijo odškodninskega zahtevka zoper bivše poslovodstvo in nadzornike glede posameznih že ugotovljenih nepravilnosti. Žal smo pri tem zahtevku bili neuspešni. Že tretji delovni dan po objavi sklica skupščine Istrabenza (29.4.2011) smo pripravili delovni osnutek razširitve dnevnega reda sklicane 18. skupščine z dvema novima točkama, vendar smo po pogovoru z mag. Tomažem Berločnikom, bivšim predsednikom Uprave Istrabenza, ki sedaj vodi družbo Petrol, ugotovili, da so prevelika odstopanja med Petrolom in nami glede odgovornosti poslovodstva in nadzornikov v zvezi s preteklimi dejanji, ter da je morebitni delovni osnutek preširok in na voljo premalo časa za kvalitetno uskladitev.
Društvo MDS želi imeti podporo vseh tistih delničarjev, ki v pretekla »čudna dejanja« družbe Istrabenz niso bili vpleteni, dokazati, da pravna država obstaja tudi na gospodarskem področju, ter bodo tisti, ki so krivi za skorajšnji potop, predvsem pa za enormno razvrednotenje premoženja preko 14.000 delničarjev družbe Istrabenz, tudi odškodninsko odgovarjali.
Zato smo na današnji skupščini še toliko bolj pozorno prisluhnili razlagam in odgovorom tako predstavnikov uprave, kot nadzornega sveta Petrola na vprašanja, ki smo jih zastavili v zvezi s slabitvami zaradi preteklih slabih odločitev glede Istrabenza.
DRUŠTVO MDS NASPROTUJE UKINITVI SOPODPISNIŠTVA
Društvo MDS je povprašalo predsednika NS o razlogih za ukinitev sopodpisništva ter o morebitnih varovalkah, ki jih je sprejel NS, saj menimo, da je to korak nazaj v korporativnem upravljanju in nadzoru. Zato je tudi predlagalo nasprotni predlog, da se le to ohrani, pri čemer je predsednik NS podal zagotovila, da se slednje načelo ne ukinja, temveč nadgrajuje. Pri tem smo poudarili, da ni problem pomanjkanje zaupanja v to Upravo oz. NS, ampak menimo, da je 'načelo 4 oči' kot to popularno imenujejo v tujini zagotavljalo dodatno varnost tako družbe kot njenih delničarjev.