Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 07. 2010 Stran: 5
Usoda obveznega državnega prevzema NLB ali izgube vseh glasovalnih pravic je povsem v rokah KBC.
Delničarski sporazum med državo in KBC še velja, zato država s Talumovim nakupom delnic NLB ni kršila prevzemnega zakona. Tak je načrt finančnega ministra Križaniča za obrambo pred ATVP. Za vsak primer bodo poskusili razveljaviti tudi prodajno pogodbo z Merkurjem. A vse je odvisno od želja Belgijcev.
V KBC, kjer po nekaterih informacijah menda razmišljajo tudi o možnosti, da bi v času, ko država ne bi imela glasovalnih pravic, NLB kar prevzeli (o vseh do zdaj znanih teorijah smo pisali včeraj, na www.finance.si/285773), smo včeraj vprašali: ali še priznavate veljavnost delničarskega sporazuma z državo v NLB? Njihov odgovor: »Katerikoli in vsak sporazum med KBC in (para)državo ostaja skrajno zaupne narave. Nič ne bomo komentirali.«
Čas za maščevanje? Spomnimo, da delničarski sporazum med državo in KBC izvira iz leta 2002, ko je belgijska bančno-zavarovalna skupina vstopila v največjo slovensko banko, kije bila tik pred koncem sanacije, ki se je začela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V skladu s tem sporazumom bi denimo KBC morala sodelovati pri zadnji dokapitalizaciji NLB leta 2008 - pa ni.
Po tem sporazumu bi morala država s KBC do konca leta 2005 načeti temo povečanja deleža Belgijcev v NLB na večinskega, pa se tudi to nikoli ni zgodilo. Spomnimo, da so se Belgijci pred časom za nekaj časa odpovedali celo funkcijam v upravi banke, ki so jim pripadale po sporazumu. Težava je sicer, da je v sporazumu zapisano, da ta velja, tudi če se določila kršijo.
Ključni bodo torej odgovori, ki jih bodo od vseh vpletenih zahtevali na ATVP: ali se sporazum izvaja ali ne. Ob tem pa poznavalci dodajajo: v KBC bi bili neumni, če ne bi zdaj »poračunali« vsega za nazaj. Še to: če bi KBC potrdila, da se sporazum izvaja, to pomeni status quo. Država in KBC imata skupaj namreč dobrih 78 odstotkov NLB, s tem pa sta skupaj presegli končni prevzemni prag, 75 odstotkov, ko prevzema ni več treba objaviti.
O vseh špekulacijah, ki krožijo po Talumovem nakupu 0,2 odstotka NLB, smo pisali včeraj (na www.finance.si/285773).
Križaničev načrt številka 2: izpodbijanje pogodbe
Na finančnem ministrstvu so po naših informacijah že zahtevali tudi vso dokumentacijo, ki je povezana z nakupom delnic NLB. Ker je bila, neuradno, cena za delnico med Vitalom, Talumovo hčerinsko družbo, in Merkurjem 225 evrov za lot, po nekaterih informacijah pa 241 evrov za lot, Križaničevi razmišljajo o scenariju, da bi prodajno pogodbo izpodbijali, češ daje za Talum škodljivo visoka.
Še to, neuradni viri pravijo, da je bil posel dogovorjen v začetku julija in da ni šlo za repo pogodbo. Dnevnik je včeraj sicer poročal, da je delež že odkupila kranjska Sava.