Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 07. 2010 Stran: 19
Ljubljana - Talumova hčerinska družba Vital ni več lastnica delnic NLB, ki jih je pred kratkim kupila od Merkurja. Skoraj hkrati, ko je vlada zaradi suma, da je državni Talum z nakupom delnic NLB ogrozil glasovalne pravice države v NLB, začela razčiščevati ozadje omenjenega posla, je namreč Talumovo hčerinsko podjetje te delnice že prodalo. Iz delniške knjige NLB je razvidno, da jih je kupila družba Factor Leasing.
Kljub temu je s šest milijonov evrov vrednim poslom še vedno povezanih veliko nenavadnih podrobnosti. Čeprav je Talumovo podjetje te delnice uradno prodalo Factor Leasingu, ta po naših podatkih ni njihov končni lastnik. Tako je po naših informacijah Talumovo podjetje pogodbo o prodaji teh delnic podpisalo s Savo in ne s Factor Leasingom (preko družbe HTC Dva lastnik številnih Merkurjevih trgovskih centrov). S podatkom, da je kupec deleža v NLB res Sava, naj bi Talum včeraj uradno seznanil tudi nadzorni svet Elesa, večinskega lastnika Taluma.
V Savi pod vodstvom Janeza Bohoriča nam včeraj na vprašanje, ali so z družbo Vital in kasneje s Factor Leasingom sklenili kakršnokoli pogodbo za delnice NLB in kdaj so to pogodbo sklenili, zaradi enakomerne obveščenosti delničarjev niso želeli odgovoriti. Povedali so nam le, da vse pomembne podatke o morebitnih zavezujočih nakupnih ali prodajnih pogodbah razkrivajo v polletnih in letnih poročilih.
Da je Sava z Vitalom res sklenila opcijsko pogodbo o nakupu delnic, nam je včeraj potrdilo več virov. To naj bi se zgodilo 22. junija, torej na isti dan, ko je Vital z Merkurjem sklenil pogodbo o nakupu delnic NLB po ceni 225 evrov za delnico. Pri tem velja opozoriti, da pogodbe v imenu Save ni podpisal njen predsednik uprave Janez Bohorič, sicer zadolžen za naložbene finance, ampak »le« člana uprave Vinko Perčič in Emil Vizovišek. Tudi zato nekateri dopuščajo možnost, da je bila pogodba dejansko podpisana kasneje in šele po tem, ko smo v Dnevniku razkrili posel, zaradi katerega so pod vprašajem glasovalne pravice države v NLB. Bohorič je namreč po dostopnih podatkih prejšnji teden odšel na dopust, v času domnevnega podpisa opcijske pogodbe pa naj bi bil v Sloveniji.
Še dodaten indic, ki nakazuje, da so v Talumu delnice NLB prodali zaradi strahu pred regulatorjem, naj bi bilo tudi določilo v opcijski pogodbi, po katerem bi imeli možnost delnice NLB po 241 evrov za delnico Savi prodati šele čez leto dni. Predvidevamo, da je bila tako visoka cena določena zaradi enoletnih stroškov financiranja. Toda naši viri trdijo, da je Vital delnice NLB Factor Leasingu prodal po 227 evrov za delnico. Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, kako je Talumu uspelo izpogajati odkup delnic po tako visoki ceni, zlasti v času, ko se z njimi na neorganiziranem trgu trguje po polovico nižji ceni.
Talum naj bi sicer svojemu lastniku Elesu v zagovoru posla poudaril, da je z delnicami NLB ustvaril dobiček. Koliko, uradno še ni znano. In od kod sredstva Talumu, ki je lani posloval s sedmimi milijoni evrov izgube? V družbi, ki jo vodi Danilo Toplek, naj bi pojasnjevali, da so za nakup delnic porabili dolgoročni depozit pri eni od bank.
Prav od tega, kdaj je Vital sklenil opcijsko pogodbo, pa bo odvisen tudi odgovor na vprašanje, ali so v Talumu kršili prevzemno zakonodajo. Čeprav je sedaj Vital svoj delež v NLB prodal družbi, ki ni povezana z državo, to še ne pomeni nujno, da je država s tem nastalo stanje sanirala in se izognila posledicam kršitve zakona o prevzemih. Določila zakona o prevzemih so namreč jasna. Če bo ATVP državi dokazala kršitev zakona o prevzemih, bo morala ta ali objaviti prevzemno ponudbo ali svoj delež znižati pod prevzemni prag oziroma v tem primeru pod 30- odstotni delež belgijske KBC, do tedaj pa ima zamrznjene glasovalne pravice. Prevzem NLB bi sicer državo stal kar milijardo evrov.
Država se seveda pričakovano pripravlja na zagovor pred ATVP. Že včeraj smo poročali, da bo o tem na jutrišnji seji razpravljala vlada, ministrstvo za finance pa je tudi s pomočjo nekaterih državnih podjetij angažiralo vrsto pravnih strokovnjakov, ki bodo poskušali v postopku pred ATVP dokazovati, da prevzemna zakonodaja ni bila kršena. Država bi se lahko postopku ATVP izognila, če bi uspela dokazati, da je Vital že pred nakupom delnic s tretjo osebo, v konkretnem primeru s Savo, sklenil opcijsko pogodbo o njihovi prodaji. Toda pri tem bo imela kar nekaj težav, opozarjajo pravni strokovnjaki, ki so želeli ostati neimenovani. Vital je bil namreč v registru Centralne klirinško depotne družbe KDD kar 19 dni vpisan kot lastnik delnic NLB. Prav to pa utegne biti po mnenju pravnih strokovnjakov tudi »krovni« dokaz kršitve zakona o prevzemih v postopku ATVP.
Drugo orožje, s katerim bo država poskušala dokazovati regulatorju, da ji ne more zamrzniti glasovalnih pravic, pa naj bi bil delničarski sporazum s KBC o skupnem upravljanju banke. Zdaj bo namreč pomembno dokazati, da delničarski sporazum še vedno velja in da sta KBC in država že zdavnaj skupaj presegli končni prevzemni prag (75 odstotkov). Vendar naj opozorimo, da so predstavniki tako prejšnje kot tudi sedanje vlade v javnosti že večkrat pojasnjevali, da je veljavnost sporazuma že prenehala.