Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 15. 06. 2010 Stran: 9
Mali delničarji izlaškega Etija s svojimi predlogi Dobrih 1000 zaposlenih v Etiju proslavilo 6o-letnico - Štirje mali delničarji predlagajo vstop na borzo in odpoklic Kramarja, Bohinca in Lenassija Izlake - Po praznovanju 6o-letnice, ki jo je izlaški Eti v četrtek zvečer počastil v zagorskem kulturnem centru v krogu več sto poslovnih partnerjev iz Slovenje in tujine, jih že v poldrugem mesecu čaka manj prijetna naloga: 16. skupščina delničarjev. Zanjo so štirje mali delničarji na naslov uprave posredovali dva nasprotna predloga in predlagali tri dodatne točke dnevnega reda. Med drugim so za odpravo vinkuliranih delnic, za vstop na borzo in za odpoklic vseh treh predstavnikov kapitala v nadzornem svetu, to je Marjana Kramarja, Franja Bobinca in Matjaža Lenassija. Uprava se strinja le z enim nasprotnim predlogom - s posamičnim glasovanjem o razrešnicah vodilnim in nadzornikom.
Izlaški Eti je leto 2009 po oceni predsednika uprave Tomaža Berginca končal z razmeroma majhno izgubo, ki jo je že pokril iz dobičkov prejšnjih let. »Čistih« rdečih številk je bilo lani po podatkih iz Gvinove baze za nekaj manj kot 1,5 milijona evrov. Kljub temu mali delničarji, to so GIP Beton MTO Gabrijela Brezovarja, Bogomir Mumelj, Branko Medija in Nataša Lipovšek, katerih skupni deleži presegajo dvajsetino osnovnega kapitala Etija, lansko izgubo navajajo kot enega od vzrokov, zakaj da Eti potrebuje spremembe v vrhu nadzornega sveta; dosedanjim namreč julija poteče mandat: »Dosedanji člani so strokovnjaki s svojega področja, a menimo, da zaradi obilice drugih obveznosti, ki jih imajo, ne morejo več kakovostno in strokovno nadaljevati tako pomembnega dela, kot je nadzor in usmerjanje uprave.« V nov NS štirje mali delničarji, kot pravijo, predlagajo kompetentne strokovnjake, med njimi Petra Peršoljo, prvega moža Borzena, Edvina Makuca, podjetnika, magistra po slovodenja, in Natašo Lipovsek, nekdanjo direktorico finančne službe v Etiju, zdaj prvo finančnico trboveljske termoelektrarne. Poleg letnega poročila uprave se hočejo seznaniti s prejemki članov uprave in nadzornega sveta.
Mali delničarji Etija predlagajo, naj skupščina dodatno glasuje tudi o spremembi statuta. S tem hočejo odpraviti vinkulirane delnice (za vsak prenos delnic je potrebno dovoljenje nadzornega sveta), ki po njihovem mnenju imetnikom delnic - delež notranjih lastnikov v Etiju je 48-odstoten - omejujejo prosto razpolaganje z lastnino. »Vinkulacija omejuje premoženjskopravne pravice delničarjev in predstavlja kršitev ustavno zagotovljene pravice do prostega razpolaganja z lastnim premoženjem. Ker trenutno ni nobene neposredne nevarnosti za sovražni prevzem, menimo, da je ta institut nepotreben,« še trdijo in predlagajo uvrstitev delnic na organiziran trg vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi. S tem se bosta po njihovem mnenju povečali likvidnost in transparentnost trgovanja z Etijevimi delnicami pa tudi odkup v sklad lastnih delnic ne bo več potreben. Tomaž Berginc nasprotno meni, da bi bila to v danem trenutku, ko vrednostni papirji na borzi kotirajo najniže, slaba odločitev.
V lastnem skladu je po zadnjih podatkih dobre tri odstotke delnic Etija. Mali delničarji za to, da bi se izognili zlorabi »tega instituta«, zagovarjajo »skrben nakup delnic tako, da najvišja nakupna vrednost delnice ne preseže 60, najnižja pa ne pade pod 42 evrov za delnico«. Svoj predlog o višji najnižji ceni delnice utemeljujejo s tem, da hočejo preprečiti nepotrebno izčrpavanje podjetja in zmanjšati možnost zlorab. Nasprotno uprava skupščini predlaga, da »po svojem preudarku in v dobrobit družbe pridobi delnice družbe tako, da najvišja nakupna vrednost ne sme presegati 60, najnižja pa ne sme biti nižja od 25 evrov za delnico«.