Medij: Dnevnik (posel) Avtorji: Uroš Škerl Kramberger Teme: mali delničarji, razlaščeni Datum: Sobota, 27. avgust 2022 Stran: 3
Po odmevni sodbi evropskega sodišča za človekove pravice je Slovenija pripravila akcijski načrt za popravo krivic, storjenih razlaščenim lastnikom vrednostnih papirjev. Gre za sto tisoč oškodovancev in skoraj milijardo evrov premoženja. Septembra naj bi del odločitve v pravno zapleteni situaciji sprejelo sodišče EU v Luksemburgu.
Ministrstvo za pravosodje je odbor ministrov obvestilo, da v ozadju že potekajo postopki, ki vodijo do možnosti za povrnitev premoženja. Slovenija je med drugim leta 2019 sprejela zakon o varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), ki naj bi razlaščencem omogočil sodno varstvo. Vendar se je zakon znašel v presoji na ustavnem sodišču, njegovo izvrševanje je začasno zadržano. Ustavno sodišče se je pri tem z vprašanji obrnilo na sodišče EU v Luksemburgu, saj ni jasno, kaj ob takšnih kršitvah evropski pravni red določa kot obveznost centralnih bank, torej v konkretnem primeru Banke Slovenije.
Potencialno razočaranje
Po Dnevnikovih informacijah naj bi bila sodba sodišča EU razglašena sredi septembra. »Ustavno sodišče bo primer obravnavalo z absolutno prednostjo in njegovo končno odločitev pričakujemo do konca leta,« sporočajo z ministrstva. Obenem bo na ministrstvu za finance začela delovati delovna skupina, ki bo pripravila tudi morebitne spremembe zakonodaje, »da bi pravočasno (oškodovancem, op. p.) zagotovili učinkovito pravno sredstvo«, je država sporočila v Strasbourg.
V postopek je bila letos vključena tudi evropska generalna pravobranilka Juliane Kokott, ki je sodišču EU predlagala, naj pogodbo o delovanju Evropske unije interpretira tako, da – če povzamemo – ščiti premoženje nacionalne centralne banke; pravobranilka meni, da centralni banki ni treba pokrivati škode iz svojega premoženja oziroma dobičkov, saj bi lahko nastala »nevarnost, da neto lastniški kapital nacionalne centralne banke v primeru izgub v povezavi z operacijami monetarne politike v daljšem časovnem obdobju pade pod znesek njenega osnovnega kapitala ali je celo negativen«. Sodišče EU mnenje pravobranilcev običajno upošteva.
Odvetnik Aleš Kaluža, ki je zastopal dva od pritožnikov pred ESČP in je tudi vložil pobudo za presojo ustavnosti ZPSVIKOB, je včeraj izrazil razočaranje nad potekom postopkov. »Že septembra 2021 sem ministrstvu za pravosodje izrazil pripravljenost sodelovati pri pripravi izhodišč za ustrezno reševanje problematike in tudi predlagal možno rešitev,« pravi Kaluža. Rešitev vidi v že obstoječih določbah zakona o gospodarskih družbah, sporne določbe ZPSVIKOB pa je treba razveljaviti, je prepričan. »Interesa za odprto sodelovanje s strani oblasti septembra lani ni bilo in lahko si le želim, da bo zdaj drugače, čeprav zaenkrat ne kaže tako, saj nas o vladnem akcijskem načrtu sploh niso obvestili. Reševanje problematike je vnovič prepuščeno ministrstvu za finance, ki je pisalo že zakon o razlastitvi,« opozarja odvetnik.
Negativno je presenečen tudi nad »obstruktivno držo« državnega odvetništva, ki da ni sprejelo pobude evropskega sodišča za človekove pravice, »ki je bilo s svojim mediatorjem pripravljeno pomagati najti rešitev« v eni od spornih zadev. Slovenska sodišča so namreč »vplivnemu podjetju v državni lasti« pravnomočno priznala odškodnino, »neposvečenim« vlagateljem pa jo odrekajo, je povedal Kaluža. Gre za primer nekdanje Banke Celje, je pojasnil.