Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Banke Datum: Pet, 15. dec.. 2017
Ustavni sodniki prvič o zakonu, ki dovoljuje revizijo centralne banke
Ljubljana - Ustavni sodniki so včeraj presojali, ali bi računsko sodišče s pregledom v Banki Slovenije tej in celo državi res lahko povzročilo tako težko popravljive posledice, da bi izvajanje zakona do končne odločitve o morebitni protiustavnosti zadržali. Državni zbor in vlada za to ne vidita razloga.
Zakon o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču omogoča revizijo centralne banke, je ta takoj ob uveljavitvi poslala v presojo ustavnemu sodišču. Čeprav so pooblastila računskega sodišča v zakonu o Banki Slovenije zelo omejena - zakon izrecno navaja, da revizija ne bo zajemala praks nadzora Banke Slovenije, izjema so le tiste, ki jih je Banka Slovenije izvajala do novembra 2014 (takrat je nadzor prevzela ECB) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev - so v Banki Slovenije prepričani, da bi bil to nedopusten poseg v njihovo samostojnost. Ustavnemu sodišču so zato predlagali tudi zadržanje izvajanja zakona do končne določitve. Sodišče je presojo zakona uvrstilo na dnevni red včerajšnje seje, ali so ustavni sodniki sprejeli tudi že kakšno odločitev, pa ni znano.
Ne vsebina, že sama revizija problem
Poročali smo že, da je ena največjih težav za Banko Slovenije očitno možnost priporočila, ki ga lahko po opravljeni reviziji izda računsko sodišče. Priporočila nimajo nobenih pravnih posledic, kar jih v centralni banki skrbi, pa so pričakovanja, ki bi jih računsko sodišče s temi priporočili lahko ustvarilo. S svojimi usmeritvami - tako priporočila vidijo v Banki Slovenije - bi lahko, opozarjajo v predlogu za ustavno presojo, ne glede na to, da jim priporočil ni treba upoštevati, poseglo v konkretne postopke nadzora in opravljanja konkretnih nadzorniških funkcij. Kot je mogoče razbrati iz odgovorov Banke Slovenije na mnenje državnega zbora in vlade - ta ne delita bojazni Banke Slovenije - v resnici ni pomembna vsebina revizije in samih ugotovitev računskega sodišča. Prepričani so, da bi težko popravljive posledice nastale že s samim začetkom revizije.
Vse bojazni vodijo v leto 2013
Nobenega dvoma ni, da je namen pooblastila za revizijo Banke Slovenije, ki ga zakon daje računskemu sodišču, omogočiti podlago za pregled praks nadzora iz sanacije bančnega sistema leta 2013. Težava, ki jo ima pri tem Banka Slovenije, se nanaša predvsem na to, kako bi morebitne nepravilnosti, ki bi jih ugotovilo računsko sodišče, vplivale na sodne postopke. »Jasno je, da lahko ima mnenje katerega koli državnega organa o tej problematiki [to je sanaciji bančnega sistema v letu 2013] prejudicialne posledice v kasnejšem sodnem postopku«, ki ga mora država zagotoviti lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic. Spomnimo, gre za zahtevo ustavnega sodišča, da se bančnim razlaščencem zagotovi možnost učinkovitega pravnega varstva glede izdanih odločb Banke Slovenije.
V zakonu, ki so ga poslali na ustavno sodišče, vidijo v centralni banki tako tudi nevarnost, da bi »ugotovitve in priporočila, podani na podlagi revizije, omogočali prejudiciranje vprašanja pravilnosti in zakonitosti izvajanja nadzorniških nalog oziroma nalog, opravljenih na področju reševanja bank«. Če bi računsko sodišče izdalo kak tak akt, ustavno sodišče pa bi kasneje ugotovilo neustavnost zakona, na podlagi katerega bi tak akt nastal, bi vsebina kljub temu lahko vplivala na pravna razmerja - tako nujnost začasnega zadržanja zakona utemeljujejo v Banki Slovenije.
V državnem zboru so centralne bankirje očitno želeli pomiriti tudi s pojasnilom predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, da bodo z revizijo počakali do odločitve ustavnega sodišča. »Izjava nima nikakršnega zavezujočega učinka in ne daje nikakršnega pravnega jamstva,« so odgovorili.