Predsednik računskega sodišča, Tomaž Vesel je zainteresirano javnost seznanil z izsledki revizijskega poročila o uspešnosti upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja s pogodbami na NLB. Računsko sodišče je v reviziji v obdobju od začetka leta 2013 do 2. septembra 2016 ugotovilo več nesmotrnosti, o čemer je seznanilo tudi Državni zbor kakor tudi Nacionalni preiskovalni urad.
Ljubljana, 11. november 2016
Za ogled prispevka iz oddaje Ozadja na RTV Slovenija 3 z dne 17.11.2016 kliknite na sliko ali tukaj.
Dokumentacija o prenosih terjatev pomanjkljiva ali pa je sploh ni bilo
Ugotovljene nesmotrnosti se nanašajo na uvrstitev komitentov na seznam za prenos na DUTB pri prenosu terjatev iz NLB na DUTB, izbiro zunanjega izvajalca za pregled slabih naložb in pri upravljanju s pogodbami, način izbora komitentov za prenos na DUTB ter vzpostavitev ustrezne revizijske sledi, ki bi zagotovila transparentnost postopka prenosa. Iz objavljenega revizijskega poročila najbolj bodejo ugotovitve o pomanjkljivi dokumentaciji oz. »neobstoju« ustrezne dokumentacije glede prenosa slabih posojil iz NLB na DUTB, kar pomeni, da je bila »virtualna stečajna masa oškodovana«.
Prenosi na DUTB opravljeni brez izdelanih strokovnih kriterijev
Predsednik računskega sodišča je ob predstavitvi poročila povedal, da strokovni kriteriji za prenos slabih posojil niso bili izdelani. Na DUTB so po nepotrebnem, verjetno z velikim diskontom, prenašali posojila, ki bi jih lahko banka sama izterjala. Na drugi strani pa so slaba posojila, ki jih niso prenesli na DUTB rešili tako, da so jih v celoti odpisali in s tem vnovič oškodovali »virtualno stečajno maso« izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev NLB. Ob tem je omenil še očiten klientelizem pri odpisu in prenosu terjatev.
NLB na zahtevo Banke Slovenije ponovno 'skriva podatke'
NLB naj bi po navodilu Banke Slovenije zahtevala, da Računsko sodišče počrni velik del svojega revizijskega poročila zaradi tako imenovane »bančne tajnosti«, čeprav je pred tednom dni Ustavno sodišče RS v svoji odločbi o izbrisu delničarjev in obvezničarjev iz leta 2013 eksplicitno zapovedalo, da podatkov ne smejo skrivati.
Najbolj absurdno je, da je za NLB in Banko Slovenije tajnost tudi bilanca banke, ki je osnova za izdelavo letnega poročila poslovnih subjektov in njihovo revidiranje.
Na potezi NPU in Državni zbor
Računsko sodišče je presodilo, da so nepravilnosti tako ogromne, da je »necenzurirano« verzijo takoj odstopilo v preiskavo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU), ki že preiskuje sume o prevelikih odpisih in posledično preveliki dokapitalizaciji NLB in drugih saniranih bank, ter Državnemu zboru RS in njegovi Komisiji za preiskavo bančne luknje.
Društvo MDS bo zahtevalo razkritje celotnega poročila računskega sodišča
Društvo MDS bo v svojem imenu, kot izbrisani delničar NLB ter v imenu izbrisanih obvezničarjev NLB26 zahtevalo, da Računsko sodišče nemudoma objavi celotno necenzurirano verzijo revizijskega poročila. Prav tako bo zanimivo izvedeti, ali je navedeno revizijsko poročilo obravnaval tudi nadzorni svet NLB in kakšno je njegovo stališče. Po objavi celotnega revizijskega poročila bodo odvetniki, ki zastopajo male delničarje in obvezničarje proučili, ali ni v tem primeru morda prišlo do opustitve dolžne skrbnosti s strani organov vodenja in nadzora v NLB ter nadzornega regulatorja Banke Slovenije.
Kot je bilo do sedaj interpretirano, je vrednost terjatev ocenjevala in naloge za prodajo dajala Banka Slovenije. Če pa so bile terjatve napačno ocenjene, to pomeni, da je bila izhodiščna ocena vrednosti terjatev oz. stanja v NLB, kar je bilo osnova za sanacijo, napačna.
V vsakem primeru je Republiki Sloveniji, ki jo zastopa Ministrstvo za finance, nastala škoda. Ob že povedanem se neizogibno zastavlja tudi naslednje vprašanje: če držijo ugotovitve Računskega sodišča o nesmotrnostih pri upravljanju z nedonosnimi terjatvami in pogodbami na NLB, ali bo Republika Slovenija, kot lastnica banke, pričela postopek proti upravi in nadzornikom banke, ki je terjatve prodajala po nalogu Banke Slovenije ali na podlagi »priporočil« Banke Slovenije?
Ali bo v Sloveniji končno zavladalo pravo? NPU naj poišče krivce in jih ovadi!
V Društvu MDS javno pozivamo NPU, da prednostno obravnava prejeto poročilo Računskega sodišča RS in izvede vse potrebne ukrepe, da bodo sprožene sodne preiskave pred pristojnimi sodišči zoper vse odgovorne osebe, ki so povzročile ali pripomogle k slabljenju »virtualne stečajne mase«, iz katere bi se lahko poplačali izbrisani delničarji in obvezničarji.