Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 07. 2014 Stran: 8
Delničarji Gorenja so včeraj imenovali nov nadzorni svet, uprava velenjske družbe pa preučuje možnosti, da bi se po vire financiranja konec leta odpravila na kapitalske trge.
Predsednik uprave Kapitalske družbe Bachtiar Djalil, zdaj že nekdanji član uprave belgijske banke KBC Marko Voljč, Bernard Charles Pasquier iz mednarodne finančne organizacije IFC, Tošibumi Tanimoto (Panasonic), Keith Charles Miles (kandidat Skupine KD Group), Corina Claudia Graf (Universal Investment) in nekdanji predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec bodo prihodnja štiri leta bedeli nad delom uprave Gorenja pod vodstvom Franja Bobinca.
Vsi imenovani nadzorniki so na včerajšnji skupščini dobili skoraj soglasno podporo delničarjev, z izjemo Slavinca. Družba za upravljanje Alpen Invest (bivši NFD DZU) je namreč namesto Slavinca v nadzorni svet predlagala svojega upravitelja Izidorja Jermana, vendar je ta na skupščini dobil le četrtinsko podporo. Jermana so med večjimi lastniki poleg Alpen Investa podprli tudi nekdanji lastnik nizozemskega Ataga Philip Alexander Sluiter ter še nekateri manjši lastniki, ki jih je zastopalo društvo malih delničarjev MDS.
Upravi Gorenja pa včeraj ni uspelo dobiti želenega pooblastila za nakup lastnih delnic. Predlog je sicer dobil 74-odstotno podporo, kar pa je bilo odstotek premalo. Sodeč po izidu glasovanja so proti podelitvi pooblastila upravi glasovali prav delničarji, ki so pred tem podprli imenovanje Jermana.
Bobinac je delničarjem včeraj predstavil tudi načrte za letošnje leto, ki naj bi ga velenjska skupina končala z 1,28 milijarde evrov prihodkov, kar je štiri odstotke več kot v minulem letu. Vendar pa je vprašanje, ali bo Gorenju uspelo doseči prodajne načrte. Kot je povedal Bobinac, na večini trgov beležijo rast prihodkov, medtem ko je rusko-ukrajinska kriza negativno vplivala na njihove prihodke v Ukrajini. Lani so na tem trgu v Gorenju ustvarili okoli 60 milijonov evrov prihodkov, letos pa uprava pričakuje padec za med 30 in 35 milijoni evrov. Na drugi strani pa se že kažejo prihranki zaradi selitve proizvodnje iz Skandinavije. Letos bodo namreč samo zaradi tega v Skupini Gorenje predvidoma imeli za okoli 20 milijonov evrov prihrankov, zaradi česar naj bi se jim dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) zvišal za skoraj petino, na le nekaj manj kot sto milijonov evrov.
Do jeseni pa se bodo morali v Gorenju z bankami dogovoriti za reprogramiranje kratkoročnega dela posojil. Konec marca je imela Skupina Gorenje za 200 milijonov evrov kratkoročnih finančnih obveznosti, vendar pa Bobinac večjih težav pri reprogramiranju ne pričakuje. V Gorenju prav tako že preučujejo možnosti, da bi se po vire financiranja odpravili na kapitalske trge in izdali obveznico, podobno kot je pred kratkim storil tudi Petrol. To bi se, pravi Bobinac, lahko zgodilo že konec letošnjega leta oziroma po dveh ali treh pozitivnih četrtletjih. A kot dodaja, bi pred tem Gorenje moralo dobiti tudi bonitetno oceno katere od priznanih mednarodnih bonitetnih agencij.
Uprava sicer načrtuje, da se bo neto finančni dolg Skupine Gorenje do konca letošnjega leta znižal na okoli 330 milijonov evrov, kar predstavlja le še 3,6-kratnik letnega EBITDA.