Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 03. 10. 2013 Stran: 3
Kronika / Ozadje prodaje
Nadaljevanje
Toda Lovše je v kontekstu bodočega Agrokorjevega lastništva Dibeliusu spet omenil Bratuškovo. »Predsednica vlade je zaprosila za telefonski pogovor s predsednikom Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD, manjše solastnice Agrokorja, op. p.). (...) Ta ji je potrdil, da bo banka zagotovo sodelovala pri povečanju kapitala. To jo je zadovoljilo,« je razložil Lovše. Na kabinet predsednice vlade smo včeraj naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, ali se je Bratuškova z vodilnimi v EBRD pogovarjala o njihovi lastniški udeležbi v Agrokorju, in če se je, zakaj bi to sploh počela. Odgovor so nam obljubili za danes.
Posli s Triglavom: Lovše ponujal Čendaka
Drugi večji posel, o katerem sta govorila Lovše in Dibelius, je Zavarovalnica Triglav. Tej Goldman Sachs od aprila svetuje pri naskoku na največjo hrvaško zavarovalnico Croatia Osiguranje, ki je v lasti tamkajšnje države. Čeprav Lovše v povezavi s Triglavom po javno dostopnih podatkih nima nobene formalne vloge, je Dibeliusu očitno pomagal pri odpiranju vrat v Sloveniji in na Hrvaškem. Že maja smo poročali, da je Dibelius prav zaradi Triglava obiskal tudi Bratuškovo, a ta teh informacij ni želela ne potrditi ne zanikati.
»Tu bi te prosil, da greš v neposredni dogovor z Deanom,« je Dibeliusu na temo Triglava svetoval Lovše. Kdo je Dean, ki ga je imel v mislih, v pogovoru ni razkril. Po naših informacijah pa gre za Deana Čendaka, solastnika borznoposredniške družbe Alta. To je v povezavi s Triglavom mogoče opaziti v več vlogah, na zadnji skupščini Triglava, na kateri država ni smela glasovati, pa je imela Alta kot eden največjih malih delničarjev glavno besedo pri imenovanju nadzornikov zavarovalnice. »Dean ima tukaj v igri večji vložek. In tudi pri izdaji obveznic (Triglava, op. p.) v septembru, če bo do nje prišlo (...). Veš, tukaj bo potrebnega nekaj malega plačila,« je Lovše še razložil Dibeliusu, s čimer se je slednji strinjal.
Vezana trgovina: Croatia Osiguranje za Mercator?
Prav ta del pogovora bi lahko potrjeval špekulacije, da seje hrvaška država odločila prižgati zeleno luč Triglavovemu nakupu Croatie Osiguranja, a le pod pogojem, da bo Agrokor hkrati postal večinski lastnik Mercatorja. Tudi Čendak je namreč tako kot Lovše v zadnjih dveh postopkih prodaje Mercatorja sodeloval z Agrokorjem. Vedno bolj postaja tudi jasno, da je končni cilj teh dogovorov oba novonastala slovensko -hrvaška konglomerata prodati tretjemu, večjemu igralcu. Združeno trgovino bi očitno prek Agrokorja sčasoma prevzeli ameriški skladi, obe največji zavarovalnici pa zelo verjetno poljski PBZ, ki mu pri načrtovanem prevzemu Triglava svetuje prav Goldman Sachs.
Iz prisluhov je mogoče razbrati, da ima ključno vlogo pri tej vezani trgovini prav Lovše. »Urejal« jo je tudi pri hrvaškem ministru za finance Slavku Liniču. Do slednjega je očitno prišel s pomočjo tamkajšnjega lobista Bora Maletiča, ki so ga hrvaški mediji označili za najvplivnejšega Srba na Hrvaškem. »Boro mi pravi, da če se bomo zbrali in ponudili pravo ceno, ni možnosti, da izgubimo Croatio. Ključno je, da ima Linič prihodke iz te privatizacije že vključene v proračun za leto 2014. Moja prva ideja je bila zamenjava delnic (med Triglavom in Croatio Osiguranjem, op. p.). Boro mi je rekel: Ne, ne, ne. Morali bi biti skupaj s Slavkom in nič drugače, ker on mora pokazati prilive, prilive, prilive. Drugače ne bo makro (ekonomske, op. p.) stabilnosti,« je dejal Lovše.
V zvezi s tem velja spomniti, da se je Croatia Osiguranje marca letos, skoraj sočasno z imenovanjem vlade Alenke Bratušek, že začela lastniško prepletati s Triglavom. Dobre tri odstotke delnic je kupila od državne NLB pod vodstvom Janka Medje, ki prav tako nastopa v prisluhih Lovšetu. Že včeraj smo razkrili, da je Lovšetu sam Todorič zaupal, da se je v reševanje Agrokorjevih težav z bankami vključil Medja. Nakup delnic Triglava, ki je Hrvatom omogočil sedež v nadzornem svetu naše največje zavarovalnice, je tehnično izpeljala Čendakova Alta.
Goldman Sachs snubili z Liničem in avtocestami
Toda za izpeljavo teh velikopoteznih načrtov so slovenski igralci očitno potrebovali Goldman Sachs. Lovše je skušal Dibeliusa na vsak način privabiti v »igro«. Pri tem je omenil tudi koncesijo za hrvaške avtoceste, ki jo namerava še letos podeliti tamkajšnja vlada. Eden od štirih najresnejših prijavljenih kandidatov za okoli 2,5 milijarde evrov vreden posel, ki bo trajal trideset let, je po poročanju hrvaških medijev tudi Goldman Sachs.
In prav na to je namigoval Lovše. Hrvaške avtoceste je omenil kar dvakrat. Najprej pri 200 milijonov evrov vrednem posojilu, ki ga želi hrvaška vlada najeti za gradnjo železnic. »Linič vas je prosil, da zagotovite 200 milijonov posojila vladi za železnice, za katero bi jamčila država. Ok? Osebno sem prevedel ključne pogoje osnutka pogodbe in to že pred mesecem dni,« je Lovše povedal Dibeliusu, ki za to očitno ni vedel. »Gre za nekaj, kar bo okrepilo vaše odnose z Liničem za avtoceste. Saj veš, za velike stvari,« je navrgel Lovše. Že malo pred tem je Lovše dejal: »Za vas je to nekaj, kjer bo Linič dejal: 'Vau! Ok, gremo naprej z avtocestami, s koncesijo, ki vas zelo zanima, in vi bi morali biti zraven.'« Lovše je razkril tudi, da je z Liničem nedavno sodeloval pri reševanju dolga Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev. Prav tako, da hrvaški minister »ne mara gospoda T«, kot Lovše v pogovoru večkrat označi Todoriča.