Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Poianič,Svenšek Katja, Vukovič Vesna Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 06. 2013 Stran: 9
Aerodrom Ljubljana
Mali delničarji so včeraj ustoličili nov nadzorni svet Aerodroma Ljubljane, a med njimi sta po neuradnih informacijah tudi dva predstavnika države. Predstavniki slednje so bili očitno neusklajeni, saj je Sod zoper imenovanje nadzornikov napovedal izpod bojno tožbo.
Kabinet Alenke Bratušek je na včerajšnji skupščini Aerodroma Ljubljana, ki je med prvimi na seznamu za privatizacijo, mimo upravljalcev državnega premoženja in mimo kodeksa upravljanja družb, h kateremu naj bi bili zavezani državni lastniki, v dogovoru z malimi delničarji spravil dva predstavnika, Milana Peroviča in Nino Mauhler. Predstavnica Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki očitno ni bila seznanjena z dejstvom, da naj bi omenjena nova člana nadzornega sveta predstavljala državo, je na izglasovani sklep napovedala izpodbojno tožbo, tako kot tudi predstavnik Kapitalske družbe. Ni izključena tudi tožba na ničnost skupščine, saj je bil z včerajšnjim imenovanjem nadzornikov po prepričanju državnih upravljalcev kršen statut družbe.
Kljub temu da so naši neuradni, a zanesljivi viri potrdili, da sta bila Perovič in Mauhlerjeva med nadzornike Aerodroma imenovana v skladu z dogovorom s kabinetom predsednice vlade in mimo Soda in Kada, Bratuškova svoje sodelovanje pri njuni izbiri zanika. »Predsednica vlade z omenjenimi navedbami o poteku imenovanja nadzornega sveta Aerodroma Ljubljana ni seznanjena in jih zato ne more komentirati. Kot vam je znano, država na skupščini ni imela glasovalnih pravic, tako da usklajevanje v tej zadevi ni bilo potrebno.« zatrjujejo v kabinetu. V skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu skrbi za upravljanje državnih naložb Sod, in sicer v skladu s kodeksom upravljanja javnih delniških družb, ki med drugim natančno določa postopek predlaganja kandidatov za člane nadzornih svetov. Ta postopek pa predvideva, da morajo kandidati prestati akreditacijski in nominacij ski postopek. V kabinetu sicer zagotavljajo, da zagovarjajo pri upravljanju državnega premoženja »najvišje profesionalne in etične standarde«.
Država, ki ima okoli 70-odstotni delež Aerodroma Ljubljana, na včerajšnji skupščini zaradi kršitve zakona o prevzemih glasovalnih pravic dejansko ni imela, zato so skupščino obvladovali mali delničarji. Edini predlog, ki je na skupščini dobil zadostno podporo, je na mizo prinesel predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajko Stankovič. Poleg Peroviča in Mauhlerjeve sta bila na Stankovičevem seznamu še nekdanji predsednik uprave Adrie Airways Peter Grašek in nekdanji član uprave Adrie Peter Marn, ki je sicer svetovalec družbe Regal GH, ki že leta upravlja brezcarinsko prodajalno na brniškem letališču. Ti bodo v začetku julija skupaj s predstavnikoma zaposlenih, Dragom Čotarjem in Tadejo Strupi, prevzeli nadzor nad družbo, ki je tik pred 54 milijonov evrov vredno naložbo v drugi terminal. Mauhlerjeva je bila leta 2011 sicer imenovana na mesto v. d. generalne direktorice direktorata za železnice in žičnice na ministrstvu za promet, ko je tega vodil Patrick Vlačič, pred tem pa je bila zaposlena na Slovenskih železnicah. Prav tako s Slovenskih železnic prihaja tudi Perovič, ki je konec lanskega leta odstopil z mesta člana uprave železnic, neuradno zaradi različnih pogledov na reorganizacijo.
A čeprav je predlog na skupščino dejansko uvrstil Stankovič, velja poudariti, da je bil na skupščini jeziček na tehnici Publikum trezor Deana Čendaka in Zvoneta Taljata, ki je imel okoli 20 odstotkov glasov, skupaj s švedsko družbo za upravljanje East Capital pa tretjino. Od vseh, nekaj manj kot 3,8 milijona delnic Aerodroma ima glasovalno pravico sicer zgolj slaba 1,2 milijona delnic, medtem ko je bilo na včerajšnji skupščini manj kot 550.000 delnic. Čeprav so Stankovičev predlog podprli tudi KD Skladi, so ti po naših informacijah šele po skupščini ugotovili, da predlog ni bil usklajen s Sodom. Ta je namreč, kljub temu da ni imel glasovalnih pravic, na skupščino prinesel svoj predlog za člane nadzornega sveta. Predlagali so sedanjo predsednico nadzornega sveta Aerodroma Aljo Strojin - Štampar, sicer članico uprave Kapitalske družbe (Kad), dr. Domna Trobca z ljubljanske ekonomske fakultete, Miloša Ulčarja, direktorja podjetja Varkar in predsednika ljubljanskega mestnega odbora Državljanske liste, in tudi kandidata malih delničarjev Marna. Kot je na skupščini pojasnila predstavnica Soda, je bil predlog usklajen s statutom Aerodroma Ljubljana, ki določa, da država predlaga dva kandidata za nadzorni svet, Kad in Sod skupaj enega, četrtega predstavnika kapitala pa predlagajo preostali, torej mali delničarji. Ker so prav mali delničarji obvladovali včerajšnjo skupščino, ni presenetljivo, da se je kandidat MDS Marn znašel na vseh treh predlogih kandidatov za nadzorni svet, tudi na predlogu iz sklica skupščine, ki ga je pripravil nadzorni svet Aerodroma. Na slednjem sta bila poleg Marna in Strojin-Štamparjeve še dr. Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete, ki se je odzval na razpis nadzornega sveta, in sedanji član nadzornega sveta Marko Mulej.
Zaradi očitno neusklajenih državnih lastnikov, ki se tudi o kandidatih za člane nadzornega sveta ne morejo dogovoriti, pa bi lahko imel Aerodrom Ljubljana zaplete tudi pri načrtovani naložbi v potniški terminal. Čeprav je bilo odločanje o gradnji terminala uvrščeno na včerajšnjo skupščino, je vodstvo družbe z Zmagom Skobirjem na čelu predlog o glasovanju umaknilo. Razlog je v odločitvi vlade, da uvrsti Aerodrom Ljubljana na seznam družb, ki naj bi bile prve na vrsti za privatizacijo, a iz pojasnil predstavnice Soda je bilo razbrati, da to ni edini razlog. Poročali smo že, da mali delničarji dvomijo o ekonomski upravičenosti načrtovane naložbe, kar je Skobir včeraj z večurnim pojasnilom sicer poskušal odpraviti, pomisleke pa imajo očitno tudi v Sodu. Ti si namreč želijo, da bi Aerodrom za naložbo poiskal strateškega partnerja.
Bolj usklajeni so bili včeraj delničarji glede delitve dividend. S kar 98,5 odstotka glasov so podprli Sodov predlog in za dividende namenili skoraj ves bilančni dobiček v višini nekaj manj kot 2,6 milijona evrov, medtem ko je vodstvo družbe za dividende predlagalo 1,8 milijona evrov.