Medij: Delo Avtorji: Šoštarič Marjeta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 05. 2013 Stran: 9
Prevzem Na skupščini zadružne družbe sklenili sprejeti ponudbo Lactalisovega Dukata - Večinsko lastništvo že zdaj v lasti hrvaške mlekarne
Ljubljana - Članice zadružnega Mlekodela, ki so lastnice skupaj 23,65 odstotka delnic Ljubljanskih mlekarn, so se na skupščini odločile, da bodo sprejele prevzemno ponudbo francoskega Lactalisa oziroma njegove zagrebške družbe Dukat.
V prevzemni ponudbi, ki jo je hrvaška družba v francoski lasti javno objavila 19. aprila (datirana je sicer dan prej), so za delnico Ljubljanskih mlekarn ponudili po 8,75 evra, ponudba pa velja do ponedeljka, 20. maja do 12. ure.
Dukat je postal lastnik večinskega, 50,28-odstotnega deleža največje slovenske mlekarne že marca, po prejemu dovoljenja agencije za varstvo konkurence. Lactalis se je za nakup omenjenega deleža oktobra lani dogovoril z NFD Holdingom, Factor banko, KD skladi, KD banko in Savo. Objavljeni prevzem se tako nanaša na preostalih 2.178.500 delnic Ljubljanskih mlekarn, katerih večino imajo zdaj zadruge.
Prav dejstvo, da je večinsko lastništvo že v lasti mlekarne Dukat in da zadruge po končani prevzemni ponudbi ne bodo imele vpliva na poslovno politiko, tudi če bi ohranile manjšinsko lastništvo, je botrovalo sprejeti odločitvi na skupščini Mlekodela.
»Po pogovorih s predstavniki Lactalisa, nazadnje smo se z njimi sestali prav v času, ko so oddajali prevzemno ponudbo, je jasno, da oni niso za podpis nobenih trajnih zavez. S tem se moramo sprijazniti in sprejeti dejstvo, kakršno je, saj z njimi moramo sodelovati, ker želimo zaščititi slovenskega kmeta,« je po skupščini, na kateri odločitev ni bila sprejeta soglasno, povedal Janko Stojkovič, predsednik nadzornega sveta Mlekodela. Kaj bodo v zadružni družbi naredili z denarjem, ki ga bodo prejeli za svoj prodani delež v mlekarni, se za zdaj se niso pogovarjali, se bodo pa najverjetneje na naslednji skupščini. »V skladu z družbeniško pogodbo bo denar nakazan Mlekodelu, potem pa bo skupščina odločila, kako in kaj z njim,« je napovedal Stojkovič, ki ne ve, kako se bodo o preostalem lastniškem deležu do 38 odstotkov, kolikor ga je zdaj še v zadružni lasti, odločile posamezne zadruge, tudi članice Mlekodela. Če bodo prodale, tako kot so že ali pa še bodo prodali mali delničarji, pravi, »je to njihova pravica, mi smo želeli drugače, pa se ni izteklo«.
Zadruge niso bile nikoli večinske lastnice Ljubljanskih mlekarn. »Zadnja lastniška struktura nam ni omogočala zastopanosti v nadzornem svetu in s tem aktivnejšega vključevanja v upravljanje mlekarne. Mlekodel si je zato skupaj z zadrugami, Zadružno zvezo Slovenije in Deželno banko Slovenije vseskozi prizadeval, da bi pridobil večinski delež in mlekarno ohranil v slovenski lasti.« Zadnji poskus je bila neuspela prevzemna ponudba Mlekodela in okrog njega zbranih še 33 zadrug lansko jesen, ko so s ponudbo 6,5 evra za delnico bili »prekratki«, da bi lastniški delež v Ljubljanskih mlekarnah povečali na kaj več kot skupaj 38 odstotkov.
»V vmesnem času je bilo kar nekaj kolebanja, kaj narediti z zadružnim deležem. Eni bi prodali, drugi ne, na koncu je pa velika večina ugotovila, da bi prodali, saj ni smiselno ohraniti tega deleža lastništva, ker preprosto ne bi imeli ne v upravi ne v nadzornem svetu nobenega člana. Pa tudi vprašanje je, kaj bi se zgodilo, če zdaj ne prodamo, ali bi še kdaj lahko prodali. Zato je na koncu pretehtala ocena, da je bolje prodati,« pa je pojasnil predsednik slovenskih zadružnikov Peter Vrisk.
Ker je govedoreja zelo pomembna za slovensko kmetijstvo, v Mlekodelu kljub vsemu pričakujejo, da bodo z novim lastnikom kot dobavitelji mleka našli dogovor, »ki bo slovenskim kmetom in zadrugam zagotavljal dolgoročen odkup in predelavo mleka po za kmeta sprejemljivih cenah ter potrošnikom zagotavljal nemoteno preoskrbo s kakovostnim mlekom in mlečnimi izdelki.«