Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 04. 2013 Stran: 3
Iskanje svežega kapitala Uprava banke še ne ve, ali ji bo uspelo prepričati investitorje o nakupu novih delnic
Ljubljana - Uprava Abanke, ki ima 7,8-odstotni tržni delež, gre lahko (znova) v lov za svežim kapitalom, so na včerajšnji skupščini odločili njeni delničarji in z večino glasov potrdili predlagano, tokrat kar 90-milijonsko dokapitalizacijo Abanke.
Potem ko je februarja propadel že drugi poskus dokapitalizacije Abanke, so se njeni delničarji včeraj spet strinjali s predlaganim povečanjem osnovnega kapitala, kot to od Abanke zahteva glavni nadzornik bančnega trga Banka Slovenije (BS). Strinjali so se tudi z zahtevo BS, da se pri dokapitalizaciji izključi prednostna pravica obstoječih delničarjev; glavni lastniki (Zavarovalnica Triglav, Gorenjska banka, Sava) so namreč Abanko pri iskanju svežega kapitala že dvakrat pustili na cedilu, zato v BS niso hoteli tvegati ponovnega propada dokapitalizacije. Uprava banke v vnovičnem poskusu stavi predvsem na zunanje investitorje. »Pogovori z zunanjimi investitorji potekajo ves čas. Investitorji so izkazali določen interes za vlaganje svežega kapitala, čas pa bo pokazal, ali bo ta interes tudi uresničen,« je po skupščini povedal predsednik uprave Abanke Jože Lenič.
Na skupščini so delničarji sprejeli tudi predlagane spremembe statuta, ki so omogočile dokapitalizacijo, ter sklep o znižanju osnovnega kapitala s 30 na 7,2 milijona evrov. S tem bo banka pokrila del lanske izgube, ki je po odpisu slabih naložb in po rezervacijah znašala 76 milijonov evrov.
Včerajšnja skupščina je bila tudi v znamenju boja med malimi in velikimi delničarji, ki so na koncu popolnoma povozili prve. Čeprav imajo največji delničarji Abanke po novem izključeno predkupno pravico do nakupa novih delnic, bodo ti kljub temu vabljeni k dokapitalizaciji. Uprava banke si je ob podpori NS namreč izborila (delničarji pa izglasovali) tudi možnost, da k dokapitalizaciji povabi obstoječe delničarje. Ne vseh, temveč le tiste, ki imajo nad odstotek kapitala Abanke, kar je zmotilo predvsem male delničarje Abanke.
Med malimi delničarji se je prvi oglasil Stane Valant, nekdanji prvi mož holdinga NFD. Valant dokapitalizaciji Abanke ne nasprotuje, močno pa ga je zmotil predlog uprave in NS, da bodo k vplačilu novih delnic vabljeni le delničarji, ki imajo več kot odstotek kapitala.
Valant: Nadzornik šikanira male delničarje
»Kako lahko Banka Slovenije malim delničarjem odvzame pravico do nakupa novih delnic. To je predlog, ki šikanira male delničarje,« je bil kritičen Valant in dodal, da mali delničarji niso krivi za propad preteklih dokapitalizacij. Bodo pa za to kaznovani, je opozoril. Zanimalo ga je tudi, ali bo 90 milijonov zadostovalo za dokapitalizacijo Abanlce, ki je v zadnjih letih odpisala za več sto milijonov evrov slabih naložb.
Proti praksi omejitve pragu osnovnega kapitala za sodelovanje delničarjev pri dokapitaliciji je močno protestiral tudi predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič. »To pomeni, da bo izmed 1060 obstoječih delničarjev Abanke k dokapitalizaciji povabljenih le največjih 11 delničarjev, medtem ko bodo vsi drugi ostali brez te možnosti,« je opozoril Verbič. Predsednik društva MDS Rajko Stankovič pa je predlagal, naj skupščino prekinejo in raje razmislijo o takšnih rešitvah dokapitalizacije, ki bi vključevale tudi male delničarje. To se ni zgodilo, mali delničarji tudi niso dobili jasnega odgovora uprave, zakaj delničarji z manj kot odstotnim deležem Abanke ne smejo sodelovati pri dokapitalizaciji.
»Vse predlagane rešitve so v največjem interesu banke,« je malim delničarjem odgovoril Lenič. V VZMD in MDS so zato že med skupščino napovedali izpodbijanje sprejetega sklepa o dokapitalizaciji. Društvo MDS bo sprejete sklepe izpodbijalo tudi kot neskladne z ustavo, je še napovedal predsednik društva Stankovič.