Mladinska knjiga založba

Cerkveni finančni polom ni le posledica T-2, ampak brezglavega zadolževanja

Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17

Če je ljubljanski nadškof Anton Stres minuli teden izjavil, da je za propad več kot pol milijarde evrov težke finančne piramide, ki jo je z bančnimi posojili zgradila mariborska nadškofija, kriva predvsem postavitev lastnega optičnega omrežja operaterja T-2, kiji cerkvena holdinga nista bila dorasla, pa podrobnejši pregled njunega dolgoletnega poslovanja kaže, da je vse prej kot tako.

Obsežnih sredstev, ki sta jih Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding potrebovala za nakupe in prodajo številnih naložb po Sloveniji, jugovzhodni Evropi in tudi Argentini, namreč nista dobila pri svojem večinskem lastniku - posredno Nadškofiji Maribor - ampak sta si jih v času debelih krav večino izposodila pri državnih bankah. Čeprav sta v rokah držala velik kos slovenskega gospodarstva in bila hkrati dolgoročna delničarja Heliosa, Cinkarne Celje, Steklarne Rogaška, TKK Srpenice in vrste drugih družb, pa pri bankah začuda nista izposlovala dolgoročnih posojil, temveč le kratkoročna, ki sta jih nato vsako leto podaljševala.
 
Finančna piramida se je podrla kot hišica iz kart
 
Dokler so indeksi na borzah rasli in dividende od naložb redno pritekale, holdinga nista imela težav s plačevanjem večmilijonskih obresti, vsaj Zvon Ena Holding pa je del ustvarjenih dobičkov izplačeval tudi svojim delničarjem.
 
Ko je udarila finančna in gospodarska kriza in mnoga podjetja niso bila več sposobna izplačevati dobičkov, s katerimi bi lahko holdinga vračala obresti, kaj šele glavnice posojil, pa sta zašla v hude likvidnostne težave.
 
Čeprav je osrednji indeks Ljubljanske borze od leta 2007, ko sta kupila večje pakete delnic Heliosa, Cinkarne Celje in Tovarne olja Gea, do začetka leta 2009 izgubil kar 70 odstotkov vrednosti, pa sta holdinga svoje naložbe prevrednotila in razglasila insolventnost šele januarja 2011. Ko je sodišče letos po več kot letu dni zavlačevanja le presekalo njuno agonijo in ju poslalo v stečaj, so posledice jasne: okoli 65.000 delničarjev je ostalo brez premoženja, lastništva številnih (tudi finančno izčrpanih) velikih družb so se znašla na prepihu, mariborska nadškofija je zaradi lastnih dolgov in izvršb pred kolapsom in zasegom nepremičnin, tudi dvorca Betnava, deset slovenskih bank pa se bo moralo namesto s poplačilom več deset milijonov evrov dolga zadovoljiti z lastniškimi deleži na desetine podjetij.
 
Začeli s 175 milijoni evrov kapitala in nič dolga...
 

Usodni Stres

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 03. 2012 Stran: 18

Za zrušitev cerkvene finančne piramide, ki bo prizadela skoraj 10 tisoč delavcev, je odgovoren sedanji prvi mož slovenske RKC Anton Stres, kije v odločilnih letih kot vodja gospodarskega sveta mariborske nadškofije sprejel vse ključne odločitve.

Le še 311 evrov ima Gospodarstvo Rast na svojem računu v banki NKBM. Še 128 evrov je v hišni blagajni podjetja, na Slovenski 17 v Mariboru, ostalo premoženje pa je v finančnem smislu bolj ali manj nelikvidno. To so recimo različne barve, laki, razredčila s pretečenim rokom trajanja, gobice, večji in manjši vijaki pa tudi »zlati lističi«, namenjeni restavratorstvu, shranjeni v kleti podjetja. Vse to je skupaj vredno okoli 6000 evrov, piše v minuli teden objavljenem poročilu stečajne upraviteljice tega podjetja, kije bilo nekoč odskočna deska za finančne avanture mariborske nadškofije. Res je, da ima podjetje v lasti še nekaj vinogradov in starejšo hišo v Slovenski Bistrici, kar vse je cenilec ocenil na okrog 245.335 evrov. A v državni NLB se medtem sprašujejo: Kako naj si sedaj s temi razredčili in vinogradi v občini Krčevina povrnejo 91 milijonov evrov, ki so jih pred leti posodili cerkvi, zanje pa je jamčilo Gospodarstvo Rast?

Biblični potop

Za največjo gospodarsko polomijo po osamosvojitvi države je doslej veljal poskus menedžerskega prevzema družbe Merkur. Skupina menedžerjev okrog Bineta Kordeža je po stečaju svojega podjetja za seboj pustila kar 471 milijonov evrov globoko luknjo - toliko terjatev, predvsem do bank, je namreč na koncu priznalo sodišče. Ostali, podobni neslavni primeri so se gibali v razsežnostih tam okrog 150 milijonov evrov. Za 180 milijonov evrov terjatev je denimo za seboj pustil stečaj Poteze Naložb, ki je doslej veljal za drugo največjo gospodarsko polomijo, približno toliko pa je »vreden« tudi poskus privatizacije Pivovarne Laško. Po propadlem menedžerskega prevzemu skupine Laško je Infond holding Boška Šrota bankam ostal dolžen 167 milijonov evrov.

Drugi izraz za varčevanje: plenjenje

Medij: Delo Avtorji: Bratož Igor Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Kultura Datum: 08. 03. 2012 Stran: 18

Vlada in pisatelji Pisatelja Vlado Zabot in Dušan Sarotar svarita pred načrti o javno-zasebnem partnerstvu v kulturi - Zamenjave pri največji slovenski založbi, negotova usoda Konzorcija

Pisatelj Vlado Zabot, nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev, je na pisateljske kolegice in kolege oziroma »slovenske kulturnike« včeraj naslovil pismo, v katerem opozarja, da so te dni lahko priča »nesprejemljivemu rušenju infrastrukture na področju kulture, knjige, filma ...«.


Vlado Žabot ugotavlja, da lahko sledimo »oblastnemu plenjenju realnega in simbolnega kapitala te države. To počnejo ljudje, ki v slovenski kulturi nimajo ugleda in referenc. Ki področja ne poznajo. Vodi jih sla po kapitalu. in oblasti.« Žabot sprejem uredbe o ukinitvah ali »pridružitvah v okvir ministrstva« številnih politično avtonomnih institucij na področju kulture, od Javne agencije za knjigo RS, prek Arhiva RS, do Slovenskega filmskega centra, komentira z ugotovitvijo, da jo bo državni zbor jutri potrjeval po hitrem postopku - »Brez argumentov. Brez javne razprave. Brez spoštovanja osnovnih evropskih demokratičnih standardov. Z večino pač - skratka po turško.«

Trivializacija programov in kulture

"V Vzajemni za interese vseh zavarovancev"

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.


Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Cerkvena finančna piramida dokončno v razvalinah

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 02. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding, osrednji del piramide, ki so jo s pomočjo bančnih posojil v zadnjih letih zgradilivNadškofijiMaribor, je od včeraj v stečaju. Skupaj z njo je umrlo tudi upanje skoraj 30.000 malih delničarjev holdinga, med njimi tudi številnih tistih, ki so Cerkvi v privatizaciji zaupali certifikate. Odločitev mariborske okrožne sodnice Nevenke Debi, ki jo je bilo pričakovati že lansko pomlad, a jo je vodstvo Zvona z različnimi manevri nenehoma prelagalo, bo krepko udarila po slovenskih bankah, ki so sicer posojila večinoma že slabile, pa tudi podrejenih družbah, ki so Zvonu praviloma brez zavarovanj posojale na milijone evrov. Naenkrat bodo na prepihu tudi lastništva nekaterih večjih slovenskih družb, ki so jih nameravale banke prodajati počasi. Ne nazadnje bo stečaj Zvona občutila tudi sama Nadškofija Maribor, ki ji banke zaradi njenih lastnih dolgov že rubijo premoženje, med drugim dvorec Be tnava, grozi pa ji celo stečaj oziroma ukinitev.

Smrtno rano cerkvenemu finančnemu imperiju je sicer NLB zadala že lanskega novembra, ko je po dolgem prepričevanju sodišča spravila v stečaj podjetje Gospodarstvo rast, vezni člen med nadškofijo in Zvonom. Od takrat si je državna banka prizadevala čim prej končati tudi agonijo holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, kar ji je pri slednjem uspelo sredi januarja, zgodbo pa je dokončno »sklenila« včeraj. Kot smo poročali, je pred slabim mesecem dni tudi prisilna (sedaj stečajna) upraviteljica Mojca Breznik izgubila upanje v čudežno rešitev večjega od obeh Zvonov. Zanimivo je sodni izvedenec Franc Kolenc, ki gaje želelo tudi vodstvo manjšega Zvona, do zadnjega vztrajal, da se je Zvon Ena Holding sposoben prestrukturirati. V nasprotno ga ni prepričala nobena slaba novica, niti zasegi naložb s strani nekaterih bank (NKBM in Banka Koper), v svojem mnenju pa je ovrgel prav vse argumente NLB. Banka je šele z mnenjem kar treh izvedencev na zadnjem naroku prepričala sodnico, da nima smisla odlašati s stečajem.

Na eni strani na stotine milijonov evrov dolgov...

Zdaj je v stečaju še Zvon Ena

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 02. 2012 Stran: 9

Mariborsko okrožno sodišče je prisilno poravnavo finančno nasedlega holdinga v večinski lasti mariborske nadškofije obrnilo v stečaj. Banke bodo prodajale zastavljeno premoženje, delničarji pa nimajo česa pričakovati, pravi Rajko Stankovič iz Društva Mali delničarji Slovenije.


Potrditev prisilne poravnave T-2 in s tem razlastitev finančnega holdinga Zvon Ena v tem komunikacijskem podjetju sta zabili zadnje žeblje v krsto Zvonu, sta se včeraj popoldne, ko je mariborsko okrožno sodišče objavilo, da pritrjuje zahtevi največje upnice, NLB, in prisilno poravnavo Zvona Ena spreminja v stečaj, strinjala Zvonov odvetnik Bojan Pečenko in predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič.

Mali delničarji nimajo česa pričakovati

Vse gospodarske družbe okrog mariborske nadškofije so zdaj v stečaju: finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva ter nadškofijsko Gospodarstvo Rast, večinski lastnik Zvona Ena. Pred vrati pa: nova privatizacija podjetij v portfelju finančno nasedlih mariborskih finančnih družb, zdaj od bank zastavnih upnic. Kmalu bodo, predvideva Stankovič, naprodaj deleži v dobrih podjetjih: v domžalskem Heliosu pa Mladinska knjiga Založba, Cinkarna Celje ... In to, spričo krizne gospodarske situacije, relativno poceni. Kljub temu upa, da bodo prodajalci, kolikor je le mogoče, sledili ekonomski logiki in ne za vsako ceno prodajali - pod ceno. Pristojni, cerkveni in državni, pa naj raziščejo odgovornost, poziva. Na krivce za ta polom, zdrs v globoko finančno luknjo, da bi morala pasti najmanj odškodnina. Mali delničarji, okrog 65 tisoč jih je še v obeh Zvonih, ki so verjeli, da se s Cerkvijo zvezano gospodarstvo ne more sesuti, niti veliki (tu so slej ko prej tudi druge katoliške škofije od Kopra do Ljubljane) pa da od stečaja nimajo česa pričakovati. Predsednik društva malih delničarjev se ne more znebiti občutka, da bi bilo drugače, če bi pri nas bilo manj nevoščljivosti in bi bila Katoliška cerkev, katere sestavni del je mariborska nadškofija, bolj enotna. Morda, razmišlja, pa bi po tej poti le omehčala NLB in bi vsaj Zvon Ena ostal v perspektivnejši prisilni poravnavi.

Banke zavrnile reprogramiranje

Mladinska knjiga Založba - Naprodaj vodilna slovenska založba in njene dragocene nepremičnine

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2012 Stran: 24
 
Ljubljana - Že v kratkem bo naprodaj večinski delež Mladinske knjige (MK) Založbe, če se bo uspelo bankam pridružiti tudi na desetine malih delničarjev, pa bi se lahko kupec nadejal več kot 75 % lastniškega deleža v vodilni slovenski založbi. Na ta način bi Nova Ljubljanska banka (NLB), Abanka Vipa in Hypo, zastavne upnice propadlega Zvona Dva Holdinga, pa tudi preostali delničarji za delnice MK Založbe lahko dobili višjo kupnino.
 
Po naših neuradnih informacijah naj bi želeli delnice družbe, ki je minulo leto kljub padcu prodaje in visokim odpisom poslovala pozitivno, prodati po vsaj njihovi knjigovodski vrednosti, ki se giblje okoli 34 evrov. Vseeno naj bi bili sama zemljišča in zgradbe MK Založbe po vsej državi vredni precej več kot osnovna dejavnost, trdijo naši viri. Tako naj bi si lahko ob prodaji družbe kot celote obetali največ 30 evrov na delnico, če bi se odločili "podcenjene" nepremičnine oddeliti in jih prodati, pa bi lahko izkupiček dosegel tudi 50 evrov na delnico.(Foto: Bojan Velikonja)
 
V rokah bank je sicer 69 odstotkov oziroma dobrih 850.000 delnic MK Založbe, s katerimi jim je uspelo še pred izbruhom finančne krize zavarovati več deset milijonov evrov posojil, ki so jih odobrile cerkvenemu finančnemu holdingu. Z njihovo odprodajo bi lahko iztržili od 25 pa vse do 45 milijonov evrov, pri čemer vrednost posojil presega celo slednjo številko. Ni znano, ali imajo banke kakšnega resnega interesenta za nakup MK Založbe, se naj bi pa v zadnjih mesecih zanjo zanimalo več kupcev, med drugim tudi tuji založnik.
 
V Hypu in Abanki včeraj niso hoteli razkriti nobenih dodatnih informacij glede prodaje delnic MK Založbe. So pa iz Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) sporočili, da sta zastavni upnici NLB in Abanka "že najavili možnost organizirane prodaje delnic". Temu se nameravajo pridružiti tudi mali delničarji, združeni v društvu, ki so na včerajšnji skupščini MK Založbe predstavljali 12,3 odstotka (od 25,3 odstotka preostalih) malih delničarjev.
 

Razsežnosti morebitnega dokončnega propada Mariborske nadškofije

Prispevek Ane Bučar za Odmeve TV SLO 1 ob 22 uri, dne 14.02.2012 o posledicah morebitnega končnega propada Mariborske nadškofije.  

Usoda mariborske nadškofije je predvsem odvisna tudi od usode cerkvenega holdinga Zvon ena Holding, ki čaka le še na odločitev mariborskega okrožnega sodišča. To mora odločiti o predlogu NLB-ja, ki nasprotuje prisilni poravnavi. Če se bo sodišče strinjalo z NLB-jem, gre Zvon ena, tako kot pred njim Gospodarstvo rast in Zvon dva holding, v stečaj. Za ogled prispevka pritisnite na sliko ali TUKAJ ali pa preberite magnetogram celotnega prispevka v nadaljevanju.


NLB (pred njim pa že Abanka) je zagotovil, da terjatev do holdinga ne namerava reprogramirati in zavrnil navedbe, da se je z njim sporazumel o prodaji delnic. Po drugi strani pa finančni izvedenec Franc Kolenc vztraja pri svojem mnenju, da verjame v več kot polovično možnost uspešne izvedbe finančnega prestrukturiranja Zvona ena Holding. Dvom v neodvisnost finančnega izvedenca Franca Kolenca, pa je bil izražen včeraj tudi v članku časnika Delo

Mali delničarji si sicer želimo, da bi prostovoljna poravnava uspela, a se bojimo, da je za to zelo malo možnosti. Bomo pa ob morenitnem stečaju pozvali na odgovornost sedanje in bivše poslovodstvo in bivše nadzornike. Upamo le, da bo temu sledila tudi cerkev med "svojo elito".

Sodnica pa naj bi svojo odločitev pisno predvidoma sporočila v mesecu dni.

32. skupščina družbe Mladinska knjiga Založba

Od 07.02. do 16.02.2012 poteka zbiranje pooblastil za 32. skupščino družbe Mladinska knjiga Založba, d.d., ki bo potekala v torek 21. februarja ob 15.00 uri, v kletni sejni sobi Modre hiše Mladinske knjige Založbe, d.d., Slovenska cesta 29, Ljubljana.

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo nova datoteka, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Mladinska knjiga Založba pa kliknite tukaj.

Zaradi stečaja Zvona dva naprodaj cela vrsta družb

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 02. 2012 Stran: 10

Razprodaja slovenskih družb? V stečajni masi Zvona dva holdinga deleži MK Založbe, Cetisa, Etola, Krke, Iskre Avtoelektrike, Gee

Ljubljana - Zaradi stečaja družbe Zvon dva holding bodo del stečajne mase znane slovenske družbe, kot so Mladinska knjiga Založba, Cetis, Etol, Vinska klet Bistrica. Ali se lahko zgodi, da bodo čez nekaj mesecev prodana na cenenih stečajnih razprodajah?


Stečajna upraviteljica Vida Gaberc pravi, da hitre prodaje teh družb ne kaže pričakovati.

Ker je šel Zvon dva holding (ZDH) sredi januarja v stečaj, bodo v njegovi stečajni masi veliki deleži zelo znanih slovenskih podjetij. Samo v družbah Mladinska knjiga Založba, Cetis Graf in Klet Bistrica ima v vsaki kar 69-odstotni lastniški delež. Deleže ima tudi v Krki, Etolu, Iskri Avtoelektriki, družbi Gea Slovenska Bistrica in še drugih, vendar so tam manjši. Za kakšne družbe torej gre v lastniškem portfelju propadlega holdinga? Največji, Mladinska knjiga Založba in Cetis, sta še kar zdravi družbi. MKZ je imela leta 2010 za okrog 40 milijonov evrov prodaje in dobrih 488.000 evrov dobička. Cetis je v tem letu pridelal 35 milijoni evrov prometa, a kljub temu imel 2,2 milijona evrov izgube. Z Zvonom dva holding je sicer lastniško zapakiran Cetis Graf, ki pa je lastniško »zaštrikan« s Cetisom, saj je njegov 40-odstotni lastnik. Cetis Graf je sicer podjetje za zaposlovanje invalidov. Kje bodo pristale znane družbe? Kje in pri kom bodo pristale znane slovenske družbe iz lastniškega portfelja ZDH? Darja Bovha, direktorica 300 let stare Vinske kleti Bistrica, je v intervjuju na njihovi spletni strani dejala, da bodo tudi čez deset let ena izmed najpomembnejših kleti v Sloveniji. Tudi za Mladinsko knjigo Založbo ali Cetis povprečen državljan še vedno misli, da sta to dve od se preostalih prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk, zato si seveda predstavlja, da bodo te družbe pristale v dolgoročno usmerjenem odgovornem lastništvu. A tudi bojazni, da bo stečajni bazar z njimi pometel, ne kaže spregledati.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.