Letrika

Iskra Avtoelektrika

Datum skupščine: 
26.08.2010 - 13:00
Naslov: 
na sedežu družbe, Polje 15, Šempeter pri Gorici
Status: 
arhivirana

Stotisoče vlagateljev naj bi letos ostalo brez dividend

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu.


Nova KBM, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Istrabenz, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Mlinotest in Intereuropa so le nekatere večje družbe, ki letos svojim delničarjem ne nameravajo izplačati dividend. Teh ponovno ne bo dobila niti večina od okoli pol milijona delničarjev holdingov, ki so nastali iz nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb. Glavno besedo o (ne)izplačilu dividend bodo imeli seveda delničarji. Ti bodo namreč o delitvi bilančnega dobička odločali na skupščinah, ki se bodo v večji meri začele odvijati prihodnji mesec.

Vse družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo po neuradnih ocenah letos za dividende namenile manj kot 100 milijonov evrov, od česar večina odpade na Krko in Mercator. Družbi, ki ju vodita Jože Colarič in Žiga Debeljak, bosta namreč letos za izplačilo dividend skupaj namenili kar 64 milijonov evrov oziroma 12 milijonov evrov več kot leto prej. Na tretje in četrto mesto po višini dividend sta se uvrstila Gorenjska banka in Telekom Slovenije. Slednji je za dividende v preteklih letih namenjal najvišje zneske, letos pa naj bi delničarjem izplačal za slabih 20 milijonov evrov dividend. Sedaj že nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je sicer vletnem poročilu zapisal, da z letošnjim predlogom za izplačilo dividend »ohranjajo stabilno politiko dividend«, vendar pa velja ob tem omeniti, da bo letošnja dividenda Telekoma predvidoma za polovico nižja kot lani in štirikrat nižja kot v letu prej.

Borzne družbe lani z več kot milijardo evrov odpisov in oslabitev slabih naložb

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 04. 2010 Stran: 19

Družbe, ki jih vodijo oziroma so jih vodili (od leve proti desni) Draško Veselinovič (NLB), Saša Fajs (Center Naložbe), Andrej Lovšin (Intereuropa), Boško Šrot (Pivovarna Laško), Matjaž Kovačič (Nova KBM). Robert Časar (Luka Koper), Matjaž Gantar (KD Group), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Aleš Žajdela (Abanka Vipa) in Stanislav Valant (NFD Holding), so lani ustvarile skupno kar 411 milijonov evrov čiste izgube, oblikovati pa so morale za rekordnih 685 milijonov evrov oslabitev in odpisov.

Šest slovenskih bank blokiralo vse račune cerkvenega Zvona Ena Holdinga

Medij: Dnevnik Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 03. 2010 Stran: 17

Ljubljana, Maribor - Nova Ljubljanska banka (NLB), Raiffeisen banka, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Hypo-Alpe Adria in Nova KBM so v torek blokirale vse transakcijske račune Zvona Ena Holdinga, enega izmed petih največjih slovenskih finančnih holdingov, ki je prek družbe Gospodarstvo Rast v večinski lasti mariborske nadškofije.


Okrožno sodišče v Mariboru je namreč izdalo sklep, s katerim je v celoti ugodilo izvršnemu predlogu Dravskih elektrarn Maribor (DEM) za izterjavo Zvona Ena Holdinga in zaseg premoženja, s katerim je ta zavaroval posojilo, ki ga je leta 2007 odobril tedanji direktor DEM Damijan Koletnik. Poleg rubeža sredstev na transakcijskih računih bo tako DEM na dražbi prodal tudi 27.607 delnic NLB ter delnice dveh skladov v Bosni in Hercegovini, s katerimi je Zvon zavaroval še preostalih devet milijonov evrov posojila, s katerim je pred dvema letoma in pol financiral nakup delnic Petrola.

Da so prejeli izvršbo in da imajo blokirane račune, nam je včeraj potrdil predsednik uprave Zvona Simon Zdolšek. »Do zdaj smo vedno iskali rešitve za poplačilo obveznosti, nameravamo jih iskati tudi v prihodnje,« je dejal. »Z odločitvijo sodišča smo zadovoljni, saj smo prepričani, da vodi k vrnitvi dolgovanega zneska,« je bil kratek direktor DEM Viljem Pozeb in dodal, da izvršba še ni pravnomočna. Zvon Ena Holding se lahko na sklep sodišča pritoži v osmih dneh, vendar to ne bi zadržalo izvršbe.

Iskra Avtoelektrika je zdrsnila v izgubo

Medij: Primorske novice Avtorji: N. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 27. 02. 2010 Stran: 2

ŠEMPETER * Prihodki v 2009 prepolovljeni

Iskra Avtoelektrika je v letu 2009 ustvarila 102,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je manj kot polovica prihodkov iz leta prej. Družba je tako lani zdrsnila v izgubo.


Čista izguba Iskre Avtoelektrike je lani znašala 18,1 milijona evrov. Leto poprej je družba še beležila dobiček v višini 3,7 milijona evrov.

Negativni vpliv finančne in gospodarske krize, ki se je začel v zadnjem četrtletju 2008, se je nadaljeval tudi v letu 2009, ugotavlja uprava Iskre Avtoelektrike, ki jo od lanskega decembra vodi Edvin Sever. Kot navaja uprava v nerevidiranih nekonsolidiranih računovodskih izkazih, ki jih je včeraj objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, družba kljub ukrepom, ki so bili usmerjeni v zniževanje vseh vrst fiksnih in variabilnih stroškov ter hitrejši razvoj novih programov, ni dosegla zastavljenih ciljev.

Po visokem padcu poslovanja pred borznimi družbami težka pot do okrevanja

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Delniške družbe Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 22. 02. 2010 Stran: 25 Foto: Dokumentacija Dnevnika
Ljubljana - Najpomembnejše družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, so imele lani v povprečju več kot 15-odstotni padec prihodkov, medtem ko letos uprave napovedujejo okoli šestodstotno rast. To je razvidno iz ocen poslovanja v letu 2009 in načrtov za letošnje leto, ki so jih razkrile uprave nekaterih pomembnejših podjetij.
Večina najpomembnejših borznih družb bo letos opazneje omejila investicije, ki jih bodo pretežno financirali z lastnimi viri.

Največ, kar 176 milijonov evrov, nameravajo letos investirati v Krki, ki jo vodi Jože Colarič (levo). Na drugem mestu je Skupina Mercator pod vodstvom Žige Debeljaka (desno), kjer naj bi investicije letos dosegle 120 milijonov evrov, medtem ko naj bi v Skupini Petrol investirali okoli 50 milijonov evrov. (Foto: dokumentacija Dnevnika)
Ukrepi za rast
In s kakšnimi ukrepi nameravajo najpomembnejše družbe spodbujati rast prodaje? V Gorenju poleg novih izdelkov izpostavljajo krepitev marketinških dejavnosti na neevropskih trgih, v državah Srednje Azije in nekdanje Sovjetske zveze, v Luki Koper pa tudi na afriških in južnoameriških trgih. S prilagojeno ponudbo za kupca, programi zvestobe in dodatnimi storitvami nameravajo prodajo povečati v Skupini Mercator, ki jo vodi Žiga Debeljak. V Žitu poleg reorganizacije potniške službe, razvoja programa čokolade in čajev ter klasičnega oglaševanja načrtujejo tudi marketinško kampanjo na socialnem omrežju Facebook.

Klavrno nedogajanje

Medij: Delo - FT  Avtorji: Ropret Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT Datum: 10. 08. 2009 Stran: 2

Revizija

Prvi teden letošnjega avgusta je bil morda za marsikoga povsem miren, čisto takšen, kakršen je vsako leto. »Saj se nič ne dogaja.« A za nekatere akterje v slovenskem gospodarstvu to še zdaleč ne drži. Reševanje Mure morda ni bilo v prvem planu, kot je bilo julija, se je pa nadaljevalo. Najprej s ponedeljkovim upravnim odborom Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki je druga največja lastnica Mure. Upravni odbor je morebitne vlagatelje pozval, naj svoje predloge za rešitev Mure predstavijo do 17. avgusta.

Ali se bo znova prijavil Joc Pečečnik, še ni znano, svojo rešitev v obliki Nove Mure še naprej ponuja prokurist izčrpanega tekstilnega podjetja Zdenko Podlesnik. Medtem pa se je pojavil švicarski vlagatelj, ki naj bi rešil obrat v Ljutomeru. V tem je zaposlenih 388 delavcev, Švicar menda obljublja, da jih bo obdržal več kot polovico. Podrobnosti ponudbe do konca naše redakcije še ni razglasil, znano pa je bilo, da v Ljutomeru ne bi več šivali oblek in da bi delali za drugo znamko, ne za Muro.

Avtoelektrika brez dividend

Medij: Primorske novice Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 03. 07. 2009 Stran: 3

Delničarji Iskre Avtoelektrike letos ne bodo prejeli dividend. Tako so včeraj odločili na skupščini, ko so 2,65 milijona evrov bilančnega dobička pustili nerazporejenega. Namesto Maje Zaman Groff, ki je konec maja odstopila, so med nadzornike imenovali direktor sektorja poslovne mreže v Banki Celje Roberta Vrenka.

Posel na kratko

Medij: Dnevnik Avtorji: Nuredini Luki Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 05. 2009 Stran: 20

Za dividende Radenske 2,4 milijona evrov

Pivovarna Laško, ki ima v lasti 92,6odstotni delež v Radenski, je na včerajšnji skupščini sprejela sklep, da se od bilančnega dobička, ki znaša 41,4 milijona evrov, za dividende nameni 2,4 milijona evrov oziroma 48 centov bruto na delnico. Za oblikovanje rezerv za lastne deleže so namenih 78.237 evrov, preostali del bilančnega dobička pa je ostal nerazporejen. Včeraj je potekala tudi skupščina Fructala, ki prav tako posluje v sklopu skupine Pivovarne Laško. Skupščina je sprejela sklep, da ostane bilančni dobiček v višini 5,9 milijona evrov nerazporejen.

Državni svet za spremembo "insolventnega" zakona

Predigra za novega šefa

Medij: Primorske novice Avtorji: Božič Bogdan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 22. 05. 2009 Stran: 3

ŠEMPETER ► Junija odločitev o tem, kdo bo v vrhu Avtoelektrike nasledil Aleša Nemca

Kdo bo nasledil Aleša Nemca na čelu Iskre Avtoelektrike, bo najverjetneje znano na junijski seji nadzornega sveta. Vse je v rokah lastnikov, med katerimi bodo pri izbiri prvega moža Avtoelektrike odločilno besedo imele družbe, povezane z Boškom Šrotom iz Pivovarne Laško.

Potem ko so nadzorniki Iskre Avtoelektrike v sredo sprejeli odstopno izjavo predsednika uprave Aleša Nemca, ki se bo konec avgusta upokojil, ostaja odprto vprašanje njegovega naslednika. Nemec Avtoelektriko zapušča po 38 letih dela na odgovornih mestih oziroma po 18 letih vodenja podjetja. Že leta 1974 je bil imenovan za direktorja razvojno tehničnega področja, od leta 1982 do 1990 je bil pomočnik generalnega direktorja, leto kasneje pa je postal prvi mož Iskre Avtoelektrike.

Trojica za vrh

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.