Infond Holding

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmev Datum: 19. 05. 2014 Stran: 7

Petkova izredna skupščina delničarjev Perutnine Ptuj bo odločala o razširitvi nadzornega sveta, s čimer bi se nadzorniška tehtnica prevesila na stran kapitala (trenutno trije nadzorniki predstavljajo kapital, trije zaposlene), hkrati pa naj bi se prevetrila sestava nadzornega sveta, s čimer je pričakovati manjši vpliv in moč dolgoletnega predsednika Perutninine uprave dr. Romana Glaserja. Ker bodo državni Kad, Merkur v ponovni prisilni poravnavi in Probanka v likvidaciji skoraj gotovo podprli spremembe, bo za potrebno tričetrtinsko večino odločilna volja predstavnikov Perutninarske zadruge Ptuj, ki obvladuje blizu četrtine lastništva Perutnine in katere predstavniki se bodo glede glasovanja dokončno odločili na jutrišnjem vnovičnem zboru članov zadruge. Člani perutninarske zadruge imajo imenitno priložnost, da si ob svojemu predsedniku Simonu Toplaku zagotovijo še vsaj en nadzorniški stolček, pa tudi boljše odkupne pogoje pri Perutnini, od česar je odvisnih blizu 500 delovnih mest na bližnjih (perutninarskih in vinogradniških) kmetijah. A ne pozabimo, da je Simon Toplak še junija lani imenovanje trenutnih nadzornikov podprl, četudi naj bi mu bili pred leti domnevno v krogih blizu vodstva Perutnine podtaknili afero domnevnega podkupovanja članov društva malih delničarjev MDS glede glasovanja na eni izmed preteklih skupščin Perutnine. Pričakovati je, da bodo zadružniki na jutrišnji seji Simonu Toplaku dali navodila, kako naj glasuje na pomembni petkovi skupščini, ter s tem sebi in aktualnemu vodstvu Perutnine določili nadaljnjo usodo.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 03. 2014 Stran: 7

Sojenje Bosku Srotu

Že mesec dni po tem, ko je Dušan Zorko prevzel vodenje Pivovarne Laško, se je skupaj s šestimi nekdanjimi sodelavci Boška Šrota skušal odrešiti odgovornosti za pomoč pri "tajkunovih" poslih. To so storili z dokumentom, ki mu očitno verjame tudi tožilstvo.

Vse bolj postaja jasno, daje Dušan Zorko vodenje Pivovarne Laško prevzel tudi zato, ker se je želel izogniti (pred)kazenskim postopkom, povezanim s spornim financiranjem lastninjenja Pivovarne Laško.

To dokazuje dokument, ki smo ga pridobili v uredništvu Dnevnika. Gre za »Povzetek relevantnih dejstev o navodilih obvladujoče družbe Pivovarna Laško«. Tega so 11. septembra 2009, le dober mesec dni po tistem, ko je Zorko na čelu pivovarne nasledil Boška Šrota, podpisali vsi najpomembnejši vodilni iz podjetij skupine Laško. Poleg Zorka še prva finančnica Pivovarne Union Mirjam Hočevar, direktor Radenske Zvonko Murgelj, nekdanja prokuristka Radenske Olga Smej, nekdanji direktor Fructala Toni Balažič, ki je danes na čelu Mercatorja, nekdanji član uprave Fructala Drago Kavšek, zdaj član uprave Mercatorja za finance, in tedanja izvršna direktorica Dela Mojca Jazbinšek Volk. Vsi našteti so še nekaj mesecev pred tem na veliko sodelovali pri odobravanju nezavarovanih posojili, ki so jih Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo nepovratno nakazovali Šrotovim podjetjem. Ta so z njimi pokrivala zapadle obveznosti v prvi polovici leta 2009, ko se je Šrotov imperij pod pritiskom bank začel podirati.

Kako so se Šrotovi direktorji oprali odgovornosti

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 01. 2014 Stran: 1

Gospodarstvo / Sanacija bank

Pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se seli domala celotna domača finančna industrija. Prenosi bodo razkrili razsežnosti kreditiranja. Izpostavljenost treh državnih bank do menedžerskih družb lani tik pod milijardo evrov.

Razkrivamo seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in Nova KBM že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Bruto izpostavljenost treh bank, ki jih je decembra dokapitalizirala država, do teh družb je še lani skupno znašala skoraj milijardo evrov. To je enako skoraj polovici denarnega vložka, ki ga je država decembra namenila za pokritje kapitalske luknje v treh bankah (2,11 milijarde evrov).

Zdaj je dokončno jasno, da bosta pod okriljem DUTB, tako imenovane slabe banke, po novem tudi oba holdinga Vizija iz kroga Darij a Južne. Njegovi skupini Perspektiva bo že konec letošnjega leta zapadlo za približno 130 milijonov evrov posojil. Teh po naših informacijah tri državne banke do lani tako rekoč niso slabile. Na seznamu prenesenih terjatev sicer ni krovnega podjetja Perspektiva FT, prek katerega Južna obvladuje svoj poslovni sistem. Na njem pa je mogoče najti KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, in družbe iz zdaj že nekdanjega omrežja Probanke. Gre za Avtotehno, ki je do NLB in Abanke skupno izpostavljena za več kot 46 milijonov evrov, in Zlato Moneto II, sicer 7,3-odstotno lastnico Perutnine Ptuj.

Kdo vse gre na slabo banko

S seznama je mogoče razbrati, da NLB in NKBM na slabo banko prenašata domala vse komitente iz domače finančne industrije. Poročali smo že, da so med njimi ACH, ki se je z DUTB že dogovoril o moratoriju za odplačilo glavnic posojil, DZS, Istrabenz, Sava, podjetja iz kroga NFD in številni propadli holdingi: cerkvena Zvon Ena in Zvon Dva, Center Naložbe Boška Šrota, Poteza Naložbe Branka Drobnaka in CG Invest, nekoč Aktiva Naložbe Darka Horvata, ki samo trem državnim bankam dolguje 54 milijonov evrov. Toda na seznamu so tudi nekateri manjši poslovni sistemi in podjetja. Med njimi PSZ Darka Zupanca, ki se z bankirji že leto dni dogovarja o dolgoročnem reprogramiranju okoli 70 milijonov evrov posojil (od teh je 16 milijonov evrov pri NLB), in družba Finea, nekoč v lasti Miklavža Borca, kije bila tesno poslovno povezana z NKBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.

Prav tako sta na seznamu podjetje Opus Invest, ki je v lasti nekdanjega prvega moža Šrotovega Infond Holdinga Matjaža Rutarja in njegove soproge, in Agroservis Borivoja Laloviča, dolgoletnega Šrotovega partnerja pri delniških poslih. Bruto izpostavljenost prvega do NLB je lani znašala pet milijonov evrov. DUTB bo nase prevzela tudi terjatve bank do nekaterih podjetij, prek katerih so menedžerji lastninili družbe: Alpine Holdinga, Primorje Holdinga, Profectusa, prek katerega je krog Romane Pajenk obvladoval Medaljon in povezana podjetja, Derme in Cegrada, ki sta v lasti nekdanjih menedžerjev CM Celja... Kot je znano, naj bi bilo merilo za prenos na DUTB zamuda komitenta s plačevanjem obveznosti, ki mora biti daljša od 90 dni, in bonitetna ocena podjetja v višini C ali manj.

Iz podatkov, ki smo jih v zadnjih tednih zbrali v uredništvu Dnevnika, je mogoče potegniti več ugotovitev. Najprej, da je prav kreditiranje domače finančne industrije v pomembni meri pripomoglo k težavam treh državnih bank. Skupna izpostavljenost NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami, je septembra lani znašala dobrih 954 milijonov evrov. Gre za bruto znesek brez upoštevanja slabitev, ki so jih banke pred tem opravile že same. Za primerjavo: pregled premoženja (AOR) v omenjenih treh bankah je odkril kapitalsko luknjo v višini 2,11 milijarde evrov. Spomnimo, ta znesek je država zakrpala z denarnim vložkom, dodatnih 660 milijonov evrov pa je za stabilnost bančnega sistema v NLB in NKBM že vložila v obliki obveznic.

Uradnih podatkov o tem, po kolikšni ceni DUTB od NLB, Nove KBM in Abanke odkupuje posamezne terjatve, ni. Po naših informacijah pa je ena od dveh največjih državnih bank te terjatve v povprečju prenašala z diskontom v višini okoli 80 odstotkov. To pomeni, daje za bruto terjatev v višini milijona evrov prejela okoli 200 tisočakov. Če to formulo prenesemo na vse tri banke, ki so ali še bodo terjatve prenašale na DUTB, bo ta zanje skupno odštela približno 190 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za natančen izračun, ampak le za oceno, ker je verjetnost vračila posojila odvisna tako od zavarovanj kot od komitentov samih. Prav tako za zdaj ni jasno, kolikšna bo končna izguba, ki jo bomo davkoplačevalci utrpeli zaradi 954-milijonskega kreditiranja.

Širša gospodarska škoda nespametnega kreditiranja

Medij: Delo Avtorji: Ropac Iva Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 01. 2014 Stran: 7

Sojenje Ta teden bo predobravnavni narok zaradi oškodovanja Pivovarne Laško in odvisnih družb za 109 milijonov evrov

Ljubljana - Medtem ko višje sodišče tehta pritožbe obrambe zoper obsodbo nekdanjih predsednikov uprave Pivovarne Laško in Istrabenza Boška Šrota in Igorja Bavčarja zaradi kaznivih dejanj pri preprodaji delnic Istrabenza, bo Šrot znova sedel na zatožno klop zaradi domnevnih nepravilnosti.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so za ta četrtek, 23. januarja, razpisali predobravnavni narok, na katerem se bo moral izjasniti o krivdi glede očitkov o domnevnih nepravilnostih pri menedžerskem prevzemu Pivovarne Laško oziroma o spornih posojilih, s katerimi so bile Pivovarna Laško in odvisne družbe oškodovane za 109 milijonov evrov. Poleg Šrota in pravne osebe Atke Prima sta obtožena še Šrotova dolgoletna sodelavka, borznica Vesna Rosenfeld, in nekdanji direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar.

Glede na dosedanje stališče obrambe ni verjetno, da bo kdo od obdolženih priznal krivdo, zato bo po vsej verjetnosti sledilo sojenje. Sicer še vedno velja začasno zavarovanje za polovico Šrotove hiše v Laškem, ki jo je Srot ze pred leti z darilno pogodbo prenesel za ženo, ter za delnice.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 09. 01. 2014 Stran: 26

Herman Rigelnik, Roman Glaser, Tatjana Fink in številni drugi tajkuni se zdaj poskušajo reševati z izčrpavanjem podjetij, ki so jih prevzeli. To počnejo neovirano, saj si nadzorne ustanove pri tem zatiskajo oči.

Privatizacija nekdanjega družbenega premoženja je zelo zaznamovala slovensko tranzicijo. Pri tem ni šlo samo za prehod iz enega družbenega in gospodarskega sistema (socializma) v drugega (tržno gospodarstvo), pač pa se je z začetkom tranzicije vzpostavil razvojni model, ki se je pod pokroviteljstvom starih socialističnih sil vzpostavil na temeljih etatizma, monopolov in političnega obvladovanja. Matevž Tomšič, sociolog in politični analitik ter izredni profesor, je tako lani novembra v svoji kolumni Protestantizem in slovenska tranzicija, objavljeni na spletnem portalu Planet Siol. net, zapisal, da bi moral razvojni model »temeljiti na odprtosti in meritokraciji, in namesto da bi spodbujal ustvarjalnost in svobodno podjetniško pobudo, vzdržuje razbohoteno državo in vladavino politično-kapitalskih omrežij«.

Križanič in strici iz ozadja slovenska demokratska stranka (SDS) je v gradivu za izredno sejo državnega zbora sredi decembra lani, ko so zahtevali obravnavo in sprejetje priporočil, povezanih s sanacijo milijardne luknje v slovenskih bankah, zapisala, da so v njihovi poslanski skupini že leta 2009 vladi pod vodstvom Boruta Pahorja predlagali ustanovitev slabe banke in začetek sanacije bančnega sistema. Predlog je bil zavrnjen, namesto tega je takratni finančni minister France Križanič državo dodatno zadolžil za več kot tri milijarde evrov, denar pa naložil v banke kot državne depozite. S tem je takratna oblast umetno ohranjala likvidnost bank, ki bi jih bilo treba že takrat sanirati. »Vse z namenom, da se politično-tajkunski prevzemi podjetij, ki so jih izvajali pripadniki leve politične provinience, zbrani predvsem v Kučanovem Forumu 21, prek nezavarovanih kreditov izpeljejo do konca,« so navedli v poslanski skupini SDS.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 01. 2014 Stran: 6

V Perutnini Ptuj, kije leto 2013 zaključila s pozitivno ničlo, letos pa načrtujejo 10 milijonov evrov čistega dobička, prisilna poravnava ni realna možnost

Dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, je v pogovoru posebej za Večer poudaril, da lansko poslovno leto za podjetje, ki v skupini zaposluje več kot 3800 ljudi, še zdaleč ni bilo slabo. Količinsko so prodajo glede na predlani okrepili za dva odstotka, finančno so prihodke povečali za štiri odstotke. Skupina naj bi preteklo leto končala z 260 milijoni evrov prihodkov, 23 milijoni evrov EBITDA in 8,4-odstotno EBITDA maržo, kar je boljše od povprečja evropske mesne industrije. "Za enako količino surovin smo plačali sedem milijonov evrov več, kar smo delno nadomestili s korekcijo naših cen navzgor in pa s spremenjeno strukturo produktov, kjer je več takšnih z večjo dodano vrednostjo," razmere za poslovanje v lani opiše prvi mož Perutnine, ki družbo vodi od leta 1991.

Ves nadzomiški zaslužek za delnice Probanke

Po besedah Romana Glaserja bo za lani treba še dokončno za 1,9 milijona evrov dodatno slabiti naložbo v Probanko, ki je šla v likvidacijo. Drugih slabitev naj ne bi bilo, po plačilu posojilnih obresti pa naj bi Perutnina leto 2013 zaključila s pozitivno ničlo. Kot Probankin dolgoletni predsednik nadzornega sveta zavrača očitke nekaterih, da nadzorni svet ni storil vsega, da Banki Slovenije ne bi bilo treba poslati banko v likvidacijo: "Investicijsko bančništvo je bilo v preteklosti, tudi v Sloveniji, popularno. Upam si trditi, da je bila Probanka v tem segmentu, kjer je kot manjša banka našla svojo tržno nišo, tudi uspešna. Če ne bi bilo v Sloveniji takšnega zloma na finančnem področju, Probanka sploh ne bi bila v težavah. Nenazadnje sem osebno s 40 tisoč evri sodeloval pri zadnji dokapitalizaciji Probanke, saj sem verjel, da se bo banka rešila iz poslovnih težav in uspešno dokapitalizirala tudi lani. Pravzaprav sem ves nadzomiški zaslužek v Probanki namenil za nakup delnic te banke."

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut,Delić Anuška,Jakše Luka,Felc Mitja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 21. 11. 2013 Stran: 3

Sledenje denarju Del denarja iz poskusa menedžerskega odkupa Iskre Avtoelektrike so razdelili malim delničarjem Premogovnika Velenje

Ljubljana - Kriminalistična preiskava poteka v dveh smereh, in sicer gre za oškodovanje šempetrske družbe Iskra Avtoelektrika, v drugem primeru pa za Holding Slovenske elektrarne (HSE). Akterji so v obeh primerih isti. Vmes pa so se obračali milijoni evrov.

Darko Majhenič, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, je pojasnil, da so pridržali pet ljudi, ki jih sumijo kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, za katero je zagrožena kazen zapora do osem let. Skrben pregled zasežene dokumentacije in računalnikov pa bo pokazal, ali je nekaterim mogoče očitati še pranje denarja. Preiskavo sicer že veš čas usmerja specializirano državno tožilstvo.

Najprej v Šempeter

Zanimivo je, da se Iskra Avtoelektrika ni prvič znašla pod drobnogledom kriminalistov, saj so bili v začetku julija na koprskem okrožnem sodišču nekdaj vodilni v družbi obsojeni na skupno 16 let zapora in stranske denarne kazni zaradi menedžerskega prevzema. Sodišče je ocenilo, da so Tadej Vidic, Ivan Lisjak (nekdanja člana uprave), Darjo Stepančič (nekdanji direktor financ) in Marijan Groff, nekdanji direktor in lastnik družbe SFM, ki je končala v stečaju, krivi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Vidicu in Lisjaku je senat izrekel vsakemu štiri leta zapora, Stepančiču tri leta zapora, Groffu pa najdaljšo kazen, pet let in pol zapora.

Pot v Luksemburg

Medij: Štajerski tednik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 10. 2013 Stran: 9

Ptuj • Skupščina delničarjev PP zadnji hip preklicana

Kapitalska družba (KAD) v vlogi delničarja Perutnine Ptuj je za ponedeljek, 28. oktobra, sklicala zasedanje skupščine delničarjev Perutnine Ptuj, vendar po mnenju profesorjev Marjana Kocbeka in Saše Preliča le-ta spioh ni potrebna. Temu je po informacijah iz Perutnine Ptuj pritrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru in ponedeljkov sklic skupščine razveljavilo.

Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, je ob prejemu sklepa sodišča izrazil zadovoljstvo in zaupanje v slovenski pravni sistem: »Očitno je sodišče upoštevalo vse pravne argumente in zdaj potrdilo tisto, kar smo v Perutnini ves čas trdili: da smo izvedli revizijo, ki sta jo potrdila tako nadzorni svet kot tudi skupščina, da je nezakonito na skupščini odločati dvakrat o isti stvari in da nezakoniti sklic poleg drugih dejstev predstavlja še zlorabo položaja manjšinskega delničarja do vseh ostalih. V Perutnini Ptuj skrbimo za pravice in pričakovanja vsakega deležnika, tako tudi za manjšinskega delničarja KAD, ki je enakopraven vsem delničarjem. Celotno vprašanje izbire posebnega revizorja se vleče kot jara kača že več let. V vseh aktivnostih smo KAD-u našo dokumentacijo odprli za vpogled, kar so nekajkrat tudi izkoristili. Ko je KAD pred dvema letoma skupaj s še nekaterimi malimi delničarji zahteval izredno revizijo, so to delničarji z večinskim mnenjem na skupščini podprli. Nadzorni svet je na osnovi razpisa izbral revizorsko hišo BDO z mednarodnimi referencami. Poročilo revizorjev, ki v vodenju PP niso našli nepravilnosti, je sprejel najprej nadzorni svet, kasneje pa še skupščina delničarjev z 88-odstotno večino. Sodišče, ki je kasneje odločalo o reviziji, vendar zaradi postopka izbire in ne zaradi vsebine, je v skladu z ZGD to izbiro razveljavilo. Kot odgovoren gospodarski subjekt smo sklep sodišča upoštevali in letošnji skupščini predlagali ponovno revizorja, kar so delničarji tudi potrdili. Argumentirano so torej takšne zahteve KAD nepotrebne in neproduktivne, saj je bila revizija opravljena, predstavljena in potrjena, želimo se le fokusirati v svojo osnovno dejavnost - pridelavo varnega, zdravega in kakovostnega perutninskega mesa,« pojasnjuje prvi mož Perutnine Ptuj in dodaja, da Perutninina posla z družbama Infond holding in Center naložbe zajemata 9,5 milijona evrov in ne 20, kot je bilo razbrati v razpisu skupščine. »Za ta sredstva jamči Pivovarna Laško,« zatrjuje Glaser.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 09. 2013 Stran: 7

Perutnina Ptuj

Kot kaže, se je predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser odločil, da ne bo spoštoval zakona o gospodarskih družbah. Kljub zahtevi Kapitalske družbe (Kad) po skoraj dveh mesecih še vedno ni sklical skupščine, na kateri bi delničarji odločali o izvedbi posebne revizije domnevno spornih poslov ptujske skupine. žČeprav je zakon jasen in zahteva, da mora biti skupščina izvedena najkasneje v dveh mesecih po prejemu zahteve manjšinskih delničarjev, Glaser zatrjuje, da rok sploh še ni potekel. Toda dejstvo je, da je Kad, ki ima v lasti desetino Perutnine Ptuj, zahtevo za sklic skupščine na družbo poslal že sredi julija, sredi minulega meseca pa se je iztekel zakonski rok za sklic skupščine. Ta bi morala biti izvedena najkasneje 22. septembra, pri čemer pa bi morala biti sklicana najmanj mesec dni prej. Poleg tega je Glaser po navedbah naših virov člane nadzornega sveta Perutnine Ptuj že na avgustovski seji obvestil, da skupščine sploh ne namerava sklicati.

»Glede na to, da skupščina ni bila sklicana v zakonsko določenem roku, bomo zahtevali sklic skupščine prek sodišča,« napovedujejo v Kadu. Če uprava ne priznava pravice manjšinskih delničarjev in na njihovo zahtevo ne skliče skupščine, lahko namreč delničarji s pooblastilom sodišča to storijo sami. Zakon sicer določa, da mora skupščina potekati na sedežu družbe, vendar pa bi Kad ta pogoj izpolnil že, če bi skupščino opravil kjer koli na Ptuju.

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Perić Toni Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 08. 2013 Stran: 10

»Jaz že vem, kaj pravi zakon, in bom odstopil, kot pravi zakon ...«je bil kratek belokranjski mogotec, ko smo ga vprašali, ali upošteva pravnomočno sodbo - O tem, kje bo opravljal delo v splošno korist, se mu za zdaj ne sanja, časa ima, kot je dejal, dve leti -Morda to bolje ve njegova sestra, ki je sekretarka Rdečega križa v Metliki

Enoto Rdečega križa Slovenije v Metliki vodi Zalka Klemenčič, ki ima glede na svoj ugled tudi zelo močan vpliv na vse humanitarne dejavnosti v okolici. Njen položaj postane zelo zanimiv za tiste, ki vedo, da je njen brat Dari Južna, ki ima po naših podatkih stalno bivališče na območju občine Metlika. In Dari Južna, belokranjski poslovnež ter lastnik neprecenljivega premoženja, bo moral po nedavni sodbi okrožnega sodišča v Ljubljani opraviti 1260 ur dela v splošno korist. To bi zneslo kakšni dve uri dobrodelnosti sleherni dan prihodnji dve leti. Odvisno od tega, kam in kako ga bo razporedil center za socialno delo v Metliki.

»Imam še dve leti časa,« nam je kratko dejal Dari Južna, ko smo ga spraševali, ali si je že organiziral delo, kot je zapisano v sodbi. »Ne vem, kje bom delal, drugih komentarjev pa nimam.«

Naj spomnimo, da bo moral Dari Južna zaradi oškodovanja novomeškega gradbenega podjetja CGP plačati tudi vrtoglavo stransko denarno kazen 1,313.000 evrov in oškodovanemu podjetju vrniti 4,500.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Takšen je bil sporazum s tožilcem Boštjanom Jegličem in Južno, saj sojenja sploh ni bilo. Južna mora nakazati 187.000 evrov v dobrodelne namene, in sicer različnim bolnišnicam. »S sodbo sem zelo zadovoljen. Izrečena denarna kazen je daleč najvišja v zgodovini Slovenije, saj so se doslej višine kazni gibale okoli 40.000 evrov,« je povedal okrožni državni tožilec Boštjan Jeglič in dodal, da v primeru sojenja višina kazni po vsej verjetnosti ne bi dosegla niti polovice izrečene.

Službe za ugledne policiste