Elektro Celje

Medij: Finance Avtorji: Šimac Jurij Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 09. 09. 2011 Stran: 5

Pogledali smo, kdo bi si z izplačilom malih delničarjev elektrodistribucije najbolj opomogel

Po neuradnih informacijah se obuja zamisel o izplačilu manjšinskih lastnikov v petih elektrodistribucijskih družbah. To predvideva tudi nacionalni energetski program (NEP), ki ga je spisal direktor direktorata za energijo Janez Kopač. Kdo so poleg države še največji lastniki distribucijskih družb in koliko so vredni njihovi deleži? Po naši oceni bi to državo stalo 136 milijonov evrov.

Deleži v elektrodistribuciji in v drugih energetskih družbah so se delili v tako imenovani drugi fazi slovenske certifikatske privatizacije. Pridobili so jih lahko pooblaščene investicijske družbe (PID) in zaposleni. Vstop večjih igralcev v lastništvo teh družb je bil predvsem rezultat pričakovanj, da bo sledila nadaljnjaprivatizacijaenergetike, kar bi omogočilo večje dobičke. Odkar je postalo jasno, da država ne bo šla v privatizacijo energetike, si manjšinski delničarji prizadevajo, da bi jih država izplačala.

Težava

Od 12. 8. do 25. 8. 2011 poteka zbiranje pooblastil za 16. redno skupščino družbe Elektro Celje, d.d., ki bo potekala v sredo 31. avgusta ob 09.00 uri, na sedežu družbe. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo nova datoteka, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Elektro Celje pa kliknite tukaj.

Medij: Večer Avtorji: Petek Rozmari Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 07. 2011  Stran: 10

Skupščina Elektra Celje ni potekala ravno v skladu s pričakovanji uprave, saj delničarji niso potrdili nobenega od predlaganih sklepov.

Elektru Celje, ki je prvo poskušalo izpeljati leta napovedovano razdelitev podjetja na tržni in ostali del, pionirsko delo ni uspelo. Na precej burni skupščini so tako predstavniki države kot predstavniki Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši konec prejšnjega tedna zavrnili predlog delitve, s katero bi družba del premoženja, ki se nanaša na dejavnost nakupa in prodaje električne energije, prenesla na novoustanovljeno hčerinsko družbo Elektro Celje energija.

"Razkritja, kaj se bo zgodilo s podjetjem, ko se bo razdelilo, niso bila dovolj strokovno pripravljena. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb je upravo že pred skupščino prosila, naj dopolnijo predlog delitve, a jih niso slišali, zato so dobili popravni izpit," je po skupščini povedal predsednik društva Rajko Stanković.

"Delničarji niso rekli ne delitvi, pač pa so imeli pripombe na vsebino. Zato bomo v najkrajšem času pripravili novo verzijo," je v imenu predsednika uprave Rada Kneževiča pojasnila pravnica Mojca Potedn.

Drugo vsebinsko točko skupščine je po jasno izrečenih pomislekih društva Mali delničarji uprava sama umaknila z dnevnega reda. Uprava je namreč predlagala, da se umakne lani sprejeti sklep o pokrivanju izgube za leto 2009 (sklep namreč ni pravnomočen, saj je nekdanji predsednik uprave Viktor Tajnšek vložil izpodbojno tožbo, ker je prepričan, da je družba v letu 2009 namesto 1,68 milijona evrov izgube imela vsaj 2,3 milijona evrov dobička), saj bi jo pokrili iz lanskega dobička. "Ne morem odločati o nečem, česar še nisem videl. Torej, ne morem odločati o delitvi dobička za leto 2010, če ga na skupščini še nismo potrdili," je komentiral Stankovič.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: S. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 12. 07. 2011 Stran: 17

Delničarji Elektra Gorenjske so v petek na 15. redni skupščini potrdili delitev družbe na omrežni in tržni del. Dejavnost nakupa in prodaje električne energije bodo tako prenesli na hčerinsko družbo Elektro Gorenjska Prodaja. Z odločitvijo skupščine se niso strinjali predstavniki malih delničarjev, ki so že napovedali vložitev izpodbojne tožbe. Na petkovi skupščini so delničarji potrdili tudi nova nadzornika - Alenko Bradač in mag. Dušana Kapevskega, ki bosta svoji funkciji opravljala do avgusta 2013.

Delitev tržnega in omrežnega dela morajo sicer zaradi evropske zakonodaje in mnenja računskega sodišča izvesti vsi slovenski elektrodistributerji. Skupščine Elektra Ljubljana, Elektra Maribor in Elektra Primorska bodo o tem odločale avgusta, medtem ko so delničarji Elektra Celje prejšnji teden predlog izčlenitve tržnega dela zavrnili zaradi neprimernega delitvenega načrta. O delitvi naj bi znova odločali avgusta. 

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 08. 07. 2011 Stran: 3

Delitev družb na omrežni in tržni del

Sektorska politika predvideva reorganizacijo petih elektrodistribucij, a je pri prvi že zavrnjena

Ljubljana - Elektrodistribucijska podjetja bodo na skupščinah odločala tudi o reorganizaciji, ki jo predvideva zakonodaja. V vseh Elektrih predlagajo izčlenitev prodajnega in nakupnega dela družb in hkratni prevzem teh delov nazaj v skupino oziroma holding z omrežnim delom. Vendar so na Elektru Celje že nastale težave.

Na včerajšnji izredni skupščini družbe Elektro Celje so predstavniki malih delničarjev in države namreč zavrnili predlog izčlenitve tržnega dela družbe zaradi neprimernega delitvenega načrta. Elektrodistribucije imajo tako rekoč povsem enake predloge delitvenih načrtov, zato se zdaj postavlja vprašanje, ali je takšna reorganizacija sploh mogoča.

Generalni direktor direktorata za energijo Janez Kopač je dejal, da mu ni jasno, zakaj se to dogaja. »Izčlenitev tržnih delov elektrodistribucij je zapisana v naši sektorski politiki, skladna je z dogovorom s sindikati in direktorji elektrodistribucij, zapisana je tudi v strategiji upravljanja kapitalskih naložb, ki jo je vlada prejela od Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN),« pravi Kopač.

Grega Tekavec iz Društva MDS (mali delničarji) je povedal, da pri njih odločno nasprotujejo reorganizaciji in upajo, da bodo celjskemu primeru sledili pri vseh elektrodistribucijah. »Že kar nekaj časa se dogovarjamo o kolektivnem izstopu in izplačilu malih delničarjev ali o menjavi deležev za tržne delnice,« je pojasnil Tekavec.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9

Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav

Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?

Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.

V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.