Cinkarna Celje

V znamenju visokih dividend

Medij: Večer Avtorji: Topla Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 06. 2013 Stran: 8

BORZNI TEDEN

Ker so nekateri lastniki slovenskih borznih podjetij na čelu s slovensko državo v težki finančni situaciji, je letos veliko (nasprotnih) predlogov, s katerimi se skuša dvigovati izplačilo dividend. Pričelo se je na aprilski skupščini Petrola. Že v prvotnem predlogu same uprave in nadzornega sveta največje slovenske energetske družbe je bil predviden dvig bruto dividende z lanskih 8,25 na letošnjih 8,50 evra na posamezno delnico, a na sami skupščini je bil znesek dodatno povišan na 10 evrov ali na skupni bruto znesek 20,62 milijona evrov. Tudi v Salusu je bilo za letos sprva skupaj z vmesno dividendo predvideno izplačilo 25 evrov bruto na posamezno delnico, na sami skupščini pa je državni Sod uspel s predlogom 30 evrov bruto dividende ali v skupni višini 3,65 milijona evrov. Društvo malih delničarjev VZMD je ta teden uspelo z nasprotnim predlogom pri delitvi dividend Cinkarne Celje, kjer sprva izplačilo ni bilo predvideno, na koncu pa so delničarji potrdili izplačilo 6,50 evra bruto na posamezno delnico ali skupno 5,28 milijona evrov. Precej višjo dividendo (za prednostno delnico 0,74 in za navadno delnico 0,63 evra) od prvotno predlagane so izglasovali v četrtek tudi delničarji ljubljanskega Aerodroma in med lastnike razdelili ves bilančni dobiček v višini 2,6 milijona evrov.

S 6,5-evrsko dividendo do 10-odstotnega dividendnega donosa

Medij: Finance Avtorji: J.U. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 05. 06. 2013 Stran: 12

CINKARNA CELJE

Bruto dividenda Cinkarne Celje bo 6,5 evra, kar pomeni, da bo družba med delničarje razdelila polovico 10,6-milijonskega bilančnega dobička. Lastniki so tako soglašali z nasprotnim predlogom Vseslovenskega združenja malih delničarjev, uprava in nadzorni svet pa sta v sklicu skupščine nasprotovala delitvi dobička. Kot nam je včeraj pojasnil predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Bencina, je takšna odločitev glede na položaj lastnikov kar realna, uprava pa se s to strinja. »Izplačilo dividend se ne bo občutno kazalo na razvojnih načrtih družbe. Tudi zato, ker so se razmere v tem četrtletju nekoliko izboljšale,« pojasnjuje Bencina. Pri včerajšnji ceni 65 evrov za delnico na ljubljanski borzi je dividendna donosnost družbe znašala 10 odstotkov. Lani je uprava predlagala bruto dividendo 7,39 evra, lastniki pa so izglasovali 15 evrov za delnico, kar je tedaj pomenilo 16,5-odstotni dividendni donos.

Delničarjem Cinkarne Celje 5,3 milijona evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 06. 2013 Stran: 9

Delničarji Cinkarne Celje so na včerajšnji skupščini odločili, da bo družba letos za izplačilo dividend namenila 5,3 milijona evrov oziroma 6,5 evra bruto za delnico. Uprava je sicer predlagala, da zaradi poslabšanih razmer v gospodarstvu letos dividend ne bi izplačali, a je nato predlog malih delničarjev za izplačilo dividend na sami skupščini podprl tudi predsednik uprave Cinkarne Celie Tomaž Bencina.

17. skupščina družbe Cinakrne Celje, d.d.

Od 13.05. do 30.05.2013 poteka zbiranje pooblastil za 17. redno skupščino družbe Cinkarne Celje, d.d., ki bo potekala 04.06.2013 ob 14.00 uri, na sedežu družbe, Kidričeva 26, Celje.

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Cinkarna Celje pa kliknite tukaj.

"Cinkarna naj izplača dividende"

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 05. 2013 Stran: 8

»Cinkarna naj izplača dividende« Delničarji Cinkarne Celje bodo na skupščini 4. junija odločali tudi o nasprotnem predlogu VZMD, da se letos vendarle izplačajo dividende, in sicer 6,5 evra za delnico.

Na valu prevzemnih pričakovanj

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2013 Stran: 8

Četudi je rast osrednjega indeksa Ljubljanske borze (SBI TOP) v tem tednu nekoliko popustila in je indeks z ravni 650 zdrsnil na 625 indeksnih točk, je tečaj nekaterih delnic po četrtkovi objavi vlade o nameravani prodaji 15 podjetij, kjer ima država (nejposredno lastniške deleže, včeraj precej porasel. Država naj bi se namreč v popolnosti lastniško umaknila tudi iz sedmih borznih podjetij - Aerodroma Ljubljana, Cinkarne Celje, Heliosa, Nove KBM, Telekoma Slovenije, Uniorja in Žita. Delnici ljubljanskega Aerodroma in Cinkarne sta včeraj pridobili celo več kot deset odstotkov, domžalskega Heliosa dobrih osem odstotkov. A prava zvezda je bila delnica Telekoma Slovenije. Njen tečaj je včeraj z ravni 97 evrov odskočil na 104 evre ali za več kot sedem odstotkov, ob tem pa so borzniki s to delnico opravili za 1,2 milijona evrov prometa ali krepko več kot z vsemi drugimi vrednostnimi papirji skupaj. Ugiba se, da bi lahko prevzemna cena za delnico Telekoma Slovenije segla vse do 160 evrov, kar kupcem te delnice pušča precej prostora za nadaljnjo rast tečaja.

Prevzemne špekulacije ogrele Mercator

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 05. 2013 Stran: 8

SBI TOP, osrednji indeks Ljubljanske borze, je v skrajšanem borznem tednu, ko se je trgovalo zgolj tri dni, pridobil še štiri odstotke vrednosti in teden končal pri 649 indeksnih točkah. V zadnjem mesecu dni je SBI TOP pridobil okrog 12 odstotkov vrednosti in je trenutno najvišje po februarju letos. Delnica novomeške Krke, ki ima v lasti že 6,74 odstotka lastnih delnic, je bila včeraj po skoraj dveh mesecih vnovič vredna več kot 50 evrov. Po pričakovanjih so bile v ospredju spet delnice Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije in Petrola, katerim se je tokrat pridružila še delnica Mercatorja. V hrvaškem Agrokorju so namreč nedavno objavili, da bodo do 15. maja podali zavezujočo ponudbo za večinski delež v Mercatorju - špekulira se, da bi lahko ponudba po lanskih 221 evrih tokrat segla do 150 evrov. Včeraj se je vrednost Mercatorjeve delnice na Ljubljanski borzi okrepila za poldrugi odstotek na 115 evrov.

Na visokih, vse bolj potencialno prevzemnih, nivojih se zadržujejo tudi delnice Telekoma Slovenije (97 evrov), Zavarovalnice Triglav (21 evrov), Petrola (235 evrov), ki so tudi družbe v pomembni državni lasti in najvišje na seznamu morebitnih prodaj, istočasno pa te družbe svojim delničarjem izplačujejo visoke, štiri- in večodstotne dividende. Vse več je borznih družb, ki želijo svoje delničarje razveseliti z izplačilom relativno visokih dividend glede na aktualne precej nizke tečaje večine slovenskih borznih podjetij, s tem pa tudi spodbuditi investitorje k nakupom teh delnic in k samim dvigom tečajev. Med izplačevalce dividend se vrača celjski Cetis (dva evra predlagane dividende), slovenskobistriška Gea bi tudi letos izplačala 0,25 evra dividende, ljubljanski Salus, ki bi pri tečaju 195 evrov izplačal 30 evrov bruto dividende, pa je nasploh že vrsto let slovenski dividendni rekorder. Nekoliko znižali bi letos izplačilo dividende v Žitu, kjer delničarjem v izplačilo predlagajo en evro bruto dividende oziroma 352.746 evrov ali 47 odstotkov lani doseženega dobička. Pričakovati je tudi kakšne nasprotne predloge glede delitev višjih dividend, prav tako je društvo VZMD predlagalo 6,5 evra bruto dividende v celjski Cinkarni, kjer dividend sploh niso nameravali izplačati.

Cinkarna Celje

Datum skupščine: 
04.06.2013 - 14:00
Naslov: 
na sedežu družbe Kidričeva 26, Celje.
Status: 
arhivirana

Kaj bi banka prodala in koliko kapitala potrebuje

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013

Načrt prestrukturiranja Nove KBM, ki ga evropska komisija že mesec dni preučuje, po neuradnih informacijah predvideva prodajo vrste naložb druge največje slovenske banke, ki naj bi še letos potrebovala med 280 in 400 milijoni evrov svežega kapitala.

Kapitalski primanjkljaj druge največje slovenske banke pod vodstvom Aleša Hauca je očitno še dosti večji, kot je sprva kazalo. Čeprav se je v zadnjih tednih namigovalo, da bo morala Nova KBM letos izvesti le okoli 100-milijonsko dokapitalizacijo, naj bi po neuradnih informacijah banka potrebovala med kar 280 in 400 milijoni evrov dodatnega kapitala.

Z izjemo tega, da bo dokapitalizacija predvidoma izvedena že do konca letošnjega junija, v banki preostalih podrobnosti za zdaj ne želijo razkriti. »Postopki, povezani z dokapitalizacijo in pripravami na skupščino, tečejo po zastavljenem načrtu,« so bili kratki v NKBM, kjer na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. Po neuradnih informacijah naj bi Hauc po več mesecih odlašanj za svetovalca pri dokapitalizaciji naposled izbral družbo Unicredit CAIB, ki jo vodi Sergej Požar in je z mariborsko banko že lani sodelovala pri predčasnem odkupu njenih podrejenih obveznic.

Koliko dodatnega kapitala bo NKBM potrebovala, bo v veliki meri odvisno od evropske komisije. Ker je država konec lanskega leta NKBM prek tako imenovanih obveznic Co Co dokapitalizirala s sto milijoni evrov (obveznice so bile pred mesecem dni pretvorjene v kapital banke), bo morala namreč zdaj načrt prestrukturiranja NKBM potrditi tudi evropska komisija. »Komisija bo preučila vse podatke in lahko zahteva dodatne obrazložitve, dopolnitve ali spremembe. Komisija bo program potrdila šele takrat, ko bo po njeni presoji zagotavljal dolgoročno sposobnost preživetja NKBM,« so nam povedali na finančnem ministrstvu.

Sod in odvetnik llić Janši tlakovala pot v Cinkarno Celje

Medij: Dnevnik Avtorji: M.P. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 10. 2012 Stran: 9

Ljubljana - Vladnemu izbrancu in članu SDS Matjažu Janši je pot v nadzorni svet Cinkarne Celje včeraj pomagala tlakovati kar Slovenska odškodninska družba (Sod) oziroma njena člana uprave Krešo Šavrič in Matjaž Jauk. Slednja sta namreč le nekaj ur pred skupščino za glasovanje pooblastila Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), ki je imela tudi njuno soglasje za vložitev nasprotnega predloga, po katerem je Janša mesto v nadzornem svetu zasedel namesto Šavriča.

S tem je Sod vladi dejansko omogočil, da Janšo v nadzorni svet imenuje brez kršitve zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Čeprav je AUKN včeraj glasovala v nasprotju z navodili Modre zavarovalnice, ta imenovanja ne more izpodbijati, temveč lahko AUKN le toži za morebitno nastalo škodo. Kot smo poročali, je vlada že minuli teden AUKN naložila, naj vloži nasprotni predlog. Toda ZGD je jasen in določa, da lahko nasprotni predlog vloži le delničar sam, se pravi v tem primeru Modra zavarovalnica. Tako je moral predstavnik AUKN Mitja Svoljšak včeraj najprej umakniti predlog, ki ga je že vložila agencija, in sočasno v imenu Soda vložiti identičnega.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.