Cinkarna Celje

Upniki Zvona Ena za zdaj ne nasprotujejo prisilni poravnavi

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 04. 2011 Stran: 11

Telekom Slovenije pa je proti vodenju postopka prisilne poravnave v T-2

Upniki mariborske finančne družbe v pretežno cerkveni lasti Zvon Ena Holdinga, ki je od konca marca v prisilni poravnavi, so se v sredo prvič sestali na seji upniškega odbora, je sporočila prisilna upraviteljica Mojca Breznik. Za predsednika upniškega odbora je bil izvoljen direktor Celjske borzno posredniške hiše (CBH) Zdenko Podlesnik.

Kot je še pojasnila Breznikova, je uprava družbe upnikom predstavila predlog načrta finančnega prestrukturiranja in jim razdelila poročilo uprave o načrtu finančnega prestrukturiranja.

"Prisotni so v razpravi izrazili večja pričakovanja poplačila terjatev od predstavljenih in se strinjali, da je s sodelovanjem in uspešnim vodenjem postopka prisilne poravnave mogoče doseči boljše poplačilo. Nadaljevanju postopka prisilne poravnave ni nihče nasprotoval," je zapisala prisilna upraviteljica Zvona Ena Holdinga.

NKBM naj bi že zasegla del premoženja Zvonov

Medij: Novi glas Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 07. 04. 2011 Stran: 13

Težko reševanje mariborskega finančnega poloma

Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v petek, 1. aprila, po pisanju časnika Dnevnik kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Šlo naj bi za 23, 7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila. Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.

Nadškof Turnšek: Za zdaj neuspešni pri iskanju strateškega partnerja

Medij: STA Avtorji: gm/arh Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 04. 2011 Stran: splet 12.23

Maribor, 7. aprila (STA) - V iskanje rešitev in možnosti dokapitalizacije smo vložili vso razpoložljivo moč, žal pa do tega trenutka še nismo uspeli dokončno najti strateškega partnerja, čeprav so v teku intenzivni pogovori, je v odgovoru na pismo društva Mali delničarji v zvezi z reševanjem finančne zagate cerkvenih družb zapisal mariborski nadškof Marjan Turnšek.

Kot je ob tem še zapisal, se tudi sam zavzema za pravočasno in korektno obveščanje o dogajanju, a hkrati dodal, da niti sam niti nadškofijska gospodarska uprava nista neposredno povezana z dogajanjem v obeh holdingih, torej Zvonu Ena in Zvona Dva, ki sta oba v postopku prisilne poravnave. Oba imata namreč po njegovem svoje vodstvene organe, ki so odgovorni tako za iskanje rešitev kot tudi za obveščanje javnosti.

"Ko bodo pogovori končani in ko bo znano, ali bodo obrodili sadove ter bodo sredstva za dokapitalizacijo zagotovljena, vas bomo o tem ustrezno obvestili," je obljubil Turnšek in dodal, da si sami iskreno prizadevajo za čim hitrejšo pozitivno rešitev, vendar pa vse ni odvisno od njih. Kot je še dodal, se zavedajo, da lahko vsako enostransko dejanje upnikov za seboj potegne plaz, ki ga je težko ustaviti.

S tem se je Turnšek odzval na sobotno pismo malih delničarjev, ki so izrazili ogorčenje, da so kljub dogovoru o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov za petkovo zaplembo dela premoženja obeh Zvonov s strani NKBM izvedeli iz medijev.

Kdo bolje šahira

Medij: Večer Avtorji: V. A.,Čokl Vanessa,I. F. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 04. 2011 Stran: 9

Banke upnice bodo prednostne pravice pri terjatvah do obeh Zvonov uveljavile, in to brez velike sentimental nosti, pravi ekonomist dr. Bogomir Kovač o reševanju z nasedle ladje mariborskih cerkvenih financ. V Zvonih tišina, v nadškofiji, ki soji pisali mali delničarji, pa do konca tedna obljubljajo "konkretno možno rešitev"


"Izvedeli smo, da je iz NKBM prišlo do prve zaplembe premoženja cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. Omenjena banka naj bi bila unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe 4 odstotke Cinkarne Celje, dobra 2 odstotka Petrola in za 75.400 delnic Krke ... Zato se sprašujemo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta oba holdinga šla po poti Šrotovih holdingov Infond in Center Naložbe in Bavčarjevega holdinga Maksima?" piše v odprtem pismu mariborskemu nadškofu in metropolitu Marjanu Turnšku predsednik društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stankovič. Prek nadškofijskega Gospodarstva Rastje mariborska nadškofija večinska lastnica Zvona Ena, neposredno ali posredno je zvezana z obema od začetka letošnjega leta plačilno nesposobnima holdingoma. Finančno nasedla mariborska Cerkev skuša po investicijskem megalomanstvu, podprtem z radodarnimi bančnimi krediti v letih gospodarske rasti, rešiti, kar je mogoče. Med obljubami, ki so jih dali v nadškofiji, ko je finančno počilo, je bila zelo visoko skrb za male delničarje, ki so v tej zgodbi slej ko prej, ker so verjeli, da bo Cerkev na njihovo premoženje skrbno pazila.

Bo kaj ostalo faranom?

Prvi zasegi premoženja propadlima Zvonoma

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 02. 04. 2011 Stran: 20  
 
Ljubljana - Sanaciji bankrotiranih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, na podlagi katerih bi jima banke in drugi upniki odpisali več kot 300 milijonov evrov dolgov, sta na vse bolj trhlih temeljih. NKBM, ki je do Zvonov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, jima je namreč včeraj kot prva zasegla premoženje, če ji bodo sledile tudi druge banke, pa bosta cerkvena holdinga najverjetneje pristala v stečaju.
 
Mariborska banka, ki jo vodi Matjaž Kovačič, je unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je prodala naprej, bo znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka Zvonoma zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta ji jih družbi zastavili v zavarovanje posojil.
 
Poteza, ki jo je najbrž izzval včerajšnji predlog prisilne poravnave, v kateri Zvona upnikom ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev, bo skoraj zagotovo sprožila domino efekt. Pričakovati je namreč, da bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja, tako kot v primeru Infonda Holdinga, pričele tudi druge banke.
 
Tako bo skušala NLB izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka Vipa slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit ter Raiffeisen.
 

 

 

Kot je znano, imata holdinga zastavljeno vse svoje premoženje, poleg že omenjenih štirih naložb, ki jih je zasegla NKBM, pa so to še deleži v Iskri Avtoelektriki, Abanki Vipi, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu, TKK Srpenici...
 
Ker je ravno na postopni prodaji omenjenih naložb in delnemu poplačilu bank temeljila sanacija Zvonov, s katero se Mariborski nadškofiji ne bi bilo treba odpovedati lastništvu oziroma bi do leta 2015 prišla do dveh razmeroma "zdravih" družb, bo množično unovčevanje s strani bank najverjetneje pokopalo vsakršne upe po uspešni sanaciji.
 
Kolikšne so "tržne" vrednosti teh naložb, je še prezgodaj govoriti, vendar sta Zvona že v načrta finančnega prestrukturiranja zapisala, da so bile finančne naložbe konec leta 2010 vredne slabih 340 milijonov evrov, če bi bil nad njima začet stečajni postopek, pa najmanj sto milijonov evrov manj. Za primerjavo, družbi imata za približno 680 milijonov evrov finančnih in poslovnih obveznosti.
 

 

Škandalozni predlog sanacije cerkvenih Zvonov: upnikom bi odpisali 300 milijonov

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 04. 2011 Stran: 25

Ljubljana - Vodstvi holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki skušata bankrotirani družbi sanirati skozi prisilno poravnavo, sta navadnim upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, dala na izbiro: ali sprejmejo poplačilo pičlih 16 oziroma 15 odstotkov terjatev ali pa bodo njihove izgube v primeru stečaja še višje.

Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale. »Zasledovali bomo cilj zniževanja obresti za posojila s strani ločitvenih upnikov, dogovor o moratoriju na servisiranje dolga in reprogram posojil,« so kot enega glavnih ukrepov sanacije navedli v Zvonu Ena Holdingu.


Upnike bi poplačali z razprodajo naložb

Viri za poplačilo upnikov bi bili tudi dobički, ustvarjeni z upravljanjem naložb, vendar bi se jih poplačalo predvsem z odprodajo tako kratkoročnih kot dolgoročnih naložb. Katere bi prodali in kdaj, niso razkrili. »Navajanje predvidenih cen, po katerih bodo naložbe prodane, in rokov za prodajo, bi lahko omogočilo špekulacije s strani potencialnih kupcev, ki bi se zavedali dejstva, da družba do določenega dne mora prodati posamezno premoženje, s čimer bi bilo moč izsiljevati znižanje kupnine,« sta pojasnili obe družbi.

Kupovanje časa in veliki interesi

Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2011 Stran: 11

Z mariborsko nadškofijo lastniško povezana finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva predlagata prisilno poravnavo. Postajajo banke upnice kooperativnejše? Ekonomista dr. Bogomirja Kovača ne bi začudilo, Cerkev le ni običajni lastnik, pravi.


"Prisilna poravnava prinese več manevrskega prostora in kupi čas, da bi se našla rešitev," se ekonomist dr. Bogomir Kovač za Večer odziva na včeraj objavljeno obvestilo uprav mariborskih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, da sta mariborskemu okrožnemu sodišču za svoji od začetka letošnjega leta plačilno nesposobni družbi predlagali prisilno poravnavo.

K čemur ju je, generalno, primoral tudi časovni načrt v insolvenčni zakonodaji. Zvona poskušata z mehkejšim prestrukturiranjem, pravi Kovač, stečaj bi bil trša pot, pri prisilkah, četudi so po svoje le prvi narok stečaja, se menedžment nadeja boljših epilogov. Upniki pa tudi računajo, da bodo v prisilni poravnavi vendarle bolje poplačani, kot bi bili v stečaju.

Večinski lastnik Zvona Ena je Gospodarstvo Rast v lasti mariborske nadškofije. Po Zvonu Ena in Zvonu Dva so pred meseci tudi v Rastu razglasili plačilno nesposobnost. Ali bo Gospodarstvo Rast zdaj, tako kot Zvona, tudi šlo v poskus prisilne poravnave? Da imajo "na razpolago še nekaj dni", skopo odgovarjajo v mariborski nadškofiji. In da aktivno iščejo optimalno rešitev v obstoječih možnostih, dokončne rešitve pa še ni. Finančni, bančni svetovalci, v prvi vrsti iz bančne skupine Rotschild, ki so jih pri gospodarski upravi mariborske nadškofije poklicali na pomoč, ko so cerkvene finance nasedle, redno obveščajo o vseh novih predlogih v pogajanjih z upnicami, a da je vsebina v tej fazi poslovna tajnost, pa je tiskovni predstavnik nadškofije Igor Vojinovič odgovoril na naše vprašanje, ali drži, da so banke upnice po novem bolj dojemljive za finančne težave v Mariboru ter da so pripravile nov predlog in v dogovarjanju o sanaciji nadaljujejo z novih pogajalskih pozicij.

Bančniki trepetajo

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Stojen Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 19. 02. 2011 Stran: 7

Zaradi plačilne nesposobnosti obeh holdingov Zvon bo v kratkem razprodaja vidnih slovenskih podjetij, za nizke kupnine bodo sokrivi tudi bančniki

Še ena razprodaja se bliža. Tista, na kateri bodo ponudili dobrih 69 odstotkov Mladinske knjige Založbe. Pa dobrih 97 odstotkov Cetisa Graf, največjega delničarja celjskega Cetisa - podjetja, ki med drugim tiska naše potne lista. Enako velja za slabo četrtino celjske Cinkarne. Prav tako za dobrih 38 odstotkov Heliosa, tovarne barv iz Domžal. In dobrih 90 odstotkov Steklarne Rogaška. Tudi mnogo drugih delniških paketov bo šlo na razprodajo. Vsi gredo na trg, čeprav si borzni tečaji še niso opomogli in čeprav v Sloveniji ni veliko ljudi, ki bi si nakup lahko privoščili. V tujini pa ni veliko takih, ki bi se v tak nakup želeli spuščati. Tuji finančni svetovalci jih zdaj sicer mrzlično iščejo, kako uspešni bodo, še ni znano.

Reševanje prezadolženih cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9

Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav

Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?

Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.


Čeprav so omenjena podjetja plačilno nesposobnost na portalu Ljubljanske borze razglasila že v petek, na Okrožnem sodišču v Mariboru še niso prejeli nobenega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, niti od holdingov Zvon Ena in Zvon Dva niti od Gospodarstva Rast. »Dokler tega ne storijo ali dokler tega ne stori kateri od upnikov, nadaljnjih postopkov pred sodiščem ni mogoče napovedovati in sodišče pri ravnanju insolventnega dolžnika nima nobene vloge,« sporočajo s sodišča.

V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.

Milijonske kazni za odstop od pogodbe o prodaji Abanke Vipe

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 12. 2010 Stran: 21

Ljubljana - Lastniki Abanke Vipe, ki so minuli teden podpisali pogodbo o skupni prodaji, so si povsem omejili razpolaganje z delnicami Abanke. Tudi če z doseženo kupnino ne bodo zadovoljni in tudi če s prodajo ne bodo soglašali njihovi nadzorni sveti, se lahko zgodi, da bodo prisiljeni prodati svoje deleže Abanke. V sporazumu je namreč določeno, da zadostuje, da se z izbiro finančnega in pravnega svetovalca ter samo prodajo Abanke Vipe strinjajo lastniki, ki imajo skupno 50 odstotkov delnic iz prodajnega sporazuma. Ker so prodajni sporazum podpisali lastniki s 50,1 odstotka lastništva Abanke, bodo torej o vseh nadaljnjih prodajnih postopkih odločali lastniki četrtine delnic Abanke. Glede na hude finančne težave pomembnega dela lastnikov bi tako lahko bili v prihodnjih mesecih priče razprodaji Abanke.


Skoraj 40 odstotkov Abanke zastavljenih

Pogodbo o skupni prodaji so podpisali Sava (23,83 odstotni delež Abanke), Gorenjskabanka (9,9) , BPT (4,75), Vipa Holding (3,71), Daimond (3,55), Zvon Ena Holding (2,42), Cinkarna Celje (0,72), Vipa (0,62), Iskratel (0,2), Zvon Dva Holding (0,16) in GBD (0,15). Kot razkriva pogodba o skupni prodaji, ima delnice Abanke za posojila pri bankah zastavljenih sedem od enajstih podpisnikov sporazuma. Skupno je tako zastavljenih 37,5-odstotka delnic Abanke. Poleg tega so za 26 odstotkov delnic sklenjene odkupne pravice (call opcije) , za 21,9 odstotka delnic pa prodajne pravice (put opcije). To potrjuje ocene o stiski lastnikov, ki jih v prodajo banke pod prisilo silijo lastne finančne težave in iztekajoča se bančna posojila.

Pogodba, ki smo jo pridobili, razkriva, da je posamezni podpisnik dolžan vsakemu od ostalih podpisnikov plačati po 500.000 evrov kazni, torej skupaj do pet milijonov evrov, če bi posamezni podpisnik mimo preostalih podpisnikov prodal delnice. Podpisnik se lahko kazni izogne zgolj, če bi katera od bank posameznemu delničarju zasegla delnice Abanke ali če bi kateri od odkupnih oziroma prodajnih upravičencev izvršil prodajno oziroma nakupno pravico.

Odloča le še četrtina delničarjev

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.