Aerodrom Ljubljana

Medij: Dnevnik Avtorji: Javornik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 21. 05. 2014 Stran: 24

Borzni komentar

V zadnjih nekaj tednih je dogajanje na borzi bolj ali manj v znamenju rezultatov prvega četrtletja. Določena podjetja so že objavila rezultate, določene to še čaka. Prav tako je to tudi čas, ko mnoga podjetja objavijo sklic skupščine in, kar je običajno za vlagatelje najpomembnejše - predlagajo višino dividende.

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 10. 05. 2014 Stran: 5

Za torkovo skupščino delničarjev je poslovodstvo Aerodroma Ljubljana predlagalo delitev rekordno visokih dividend. Večinska lastnica država v letališki družbi, ki jo prodaja, že leto in pet mesecev nima glasovalnih pravic. In jih kljub spremenjeni zakonodaji do torka skoraj zanesljivo ne bo dobila. Odločali bodo veliki mali delničarji, katerih osnovno vodilo je dobiček.

Vlada opravlja samo tekoče posle, kar je po svoje odlično, saj bo vsaj lahko naredila stvari, za katere do zdaj ni imela časa. Pa še neumnosti pod vplivom lobijev ne more početi, saj bi poslanci takoj skočili pokonci. Privatizacijo/prodajo petnajstih podjetij je zapovedal parlament, postopki se izvajajo, treba je le upati, da se poslanci ne bodo premislili, saj bi bilo to precej nerodno za skrhani ugled države.

Pri privatizaciji/prodaji stvari vendarle niso . enopomenske - ali pač. Velike države so obdržale deleže v telekomih, da o letališčih ne govorimo, saj praviloma ostajajo pod javnim nadzorom. Poleg tega evropska komisija v zvezi z mobilnostjo spodbuja razvoj regionalnih letališč. V prodajnem postopku bi utemeljeno pričakovali razvojne zahteve oziroma pogoje.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 05. 2014 Stran: 9

Skupščina Aerodroma ATVP do tedaj najbrž ne bo odločil o glasovalnih pravicah 

Ljubljana - Država na torkovi skupščini Aerodroma verjetno ne bo imela glasovalnih pravic. Slovenska odškodninska družba (Sod) je sicer na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) vložila zahtevo za ponovno pridobitev glasovalnih pravic, a agencija po naših informacijah do torka najbrž ne bo sprejela odločitve.

Sod je omenjeno zahtevo vložil na podlagi novele zakona o prevzemih, ki je začela veljati 26. aprila letos. Novela določa, da lahko ATVP lastnikom povrne glasovalne pravice, če kršitelj zmanjša svoje lastništvo za delež, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo. To pomeni, da mu ni treba več objaviti javne ponudbe ali znižati lastništvo pod 33 odstotkov, kolikor znaša prevzemni prag. Vlada je to novelo pripravila prav zato, da bi državnim lastnikom v Telekomu Slovenije, Aerodromu in Zavarovalnici Triglav vrnila glasovalne pravice. Glasove so izgubili, ker so nekateri državni lastniki dokupovali delnice teh družb in s tem prekršili prevzemni zakon.

Sod je zahtevo za povrnitev glasovalnih pravic v Aerodromu štirim državnim lastnikom, ki imajo slabih 70 odstotkov delnic, agenciji poslal šele ta teden. Zakaj ne že teden dni prej, glede na to, da bo skupščina letališke družbe 13. maja, ni znano. Prav tako ni jasno, zakaj niso hkrati vložili enako zahtevo za Telekom Slovenije in Zavarovalnico Triglav, kjer so državni lastniki prav tako brez glasov. Skupščina Telekoma bo namreč 30. maja, Triglavova pa 10. junija.

Pravni dvom glede odločanja

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 04. 2014 Stran: 3

Prodaja Novela zakona o prevzemih državi omogoča vračilo glasovalnih pravic

Ljubljana - Mediji smo včeraj zaman čakali na informacijo o tem, koliko mogočih kupcev je izkazalo interes za nakup tričetrtinskega deleža Telekoma Slovenije. Pozno popoldne smo prejeli le skopo izjavo, iz katere je mogoče ugotoviti, da je odziv »prvovrstnih strateških in finančnih vlagateljev zelo dober« in da sta interesenta več kot dva.

»Po izvedenem vrednotenju izjav o interesu bodo vsi zainteresirani investitorji, ki izpolnjujejo v vabilu k oddaji izjave o interesu določene pogoje, povabljeni v naslednji krog prodajnega postopka,« so še sporočili iz Soda. Predstavniki Soda, ki ga vodi Matej Pire, so se včeraj po naših informacijah več ur pogovarjali s predstavniki londonske družbe Citigroup Global Markets, ki je Sodov finančni svetovalec pri privatizaciji Telekoma. Prav Citigroup je menda tudi nasprotoval kakršnemukoli razkrivanju informacij o prodajnem postopku. Kot verjeten interesent za nakup se že nekaj časa omenja Deutsche Telekom oziroma njegovi hrvaški in madžarski družbi.

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 17. 04. 2014 Stran: 5

Nadzorniki in poslovodstvo Telekoma Slovenije so prejšnji teden sicer opravili vsebinsko razpravo o konsolidiranem letnem poročilu za leto 2013, objavo dokumenta pa so zamaknili za štirinajst dni. V tem času bo poslovodstvo določilo bilančni dobiček. In posledično višino dividende.

Letno poročilo bo Telekom Slovenije objavil 24. aprila. Natančno dan prej, 23. aprila, se bo iztekel rok, ki ga imajo potencialni kupci, da oddajo izjavo o interesu. Se bo o dividendi odločalo po tem, ko se bo videlo, koga Telekom Slovenije v resnici zanima? Ko bo jasno, kako bo v prodajnem postopku nastopil nemški velikan, Deutsche Telekom: neposredno, prek madžarske ali prek hrvaške hčerinske družbe?

Med drugimi možnimi kupci iz dejavnosti ima večina takšne ali drugačne zadržke. Predvsem pa je slovenski trg razvit in visokega donosa tudi tujemu lastniku ne bo prinesel. Telenor išče priložnosti v Aziji, Telefonica na špansko govorečih južnoameriških trgih, avstrijski Telekom je na slovenskem trgu že navzoč s Simobilom, ki bi ga ob vstopu v TS moral prodati. Podobna prodaja bi kupca iz nemške družine čakala v Makedoniji, kjer bi moral prodati operaterja, ki se, odkar je v lasti TS, imenuje One, pred tem pa Cosmofon. In je bil v lasti grškega telekoma, ki gaje kupil nemški. Drugi evropski telekomi, ki so dolgoročnejši lastniki z manj odprtimi denarnicami, imajo delo sami s sabo, za ruske kupce pa se vrata zaradi ukrajinske krize pripirajo. Na drugi strani je sistem delovanja finančnih skladov znan: družbo kupijo, jo očistijo in z dobičkom prodajo. A telekomunikacije prav blaznih dobičkov ne omogočajo več. Dejavnost se pač stara.

Medij: Delo Avtorji: A. Š. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 04. 2014 Stran: 8

Dobiček Dividende bodo poskočile za petnajstkrat

Zgornji Brnik - Realizirani cisti dobiček Aerodroma Ljubljana je lani znašal 5.194.384 evrov, družba pa je oblikovala bilančni dobiček za leto 2013 v višini 40 milijonov. Čistemu dobičku so namreč prišteli še 34.795.337 evrov, ki so bili namenjeni za gradnjo drugega terminala, a so se veliki mali delničarji ob tihem statiranju države brez glasovalnih pravic lani naložbi in nepovratnim štirinajstim milijonom evropskih evrov odpovedali.

Uprava bo skupščini delničarjev 13. maja predlagala, naj se 35 milijonov evrov bilančnega dobička nameni za dividende, preostalih pet milijonov dobička pa naj bi ostalo nerazporejenih. Lastniki navadnih delnic naj bi dobili 9,16-evrske dividende (lani 0,63), država kot lastnica prednostnih participativnih delnic pa 9,27 evra (lani 0,74) na delnico (skupaj 17,2 milijona evrov). Delničarji se lahko, kar je močno verjetno, odločijo za razdelitev vseh 40 milijonov, država pa bi neposredno dobila 20 in posredno še okrog deset milijonov evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 04. 2014 Stran: 8

Državni zbor je včeraj sprejel novelo zakona o prevzemih, ki bo državi olajšala ponovno pridobitev glasovalnih pravic v Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav in Aerodromu Ljubljana. Po novem bi lahko namreč država glasovalne pravice v teh družbah dobila nazaj že, če bi svoje lastništvo znižala na enak delež, kot ga je imela pred uvedbo postopka Agencije za trg vrednostnih papirjev. Po trenutno veljavni zakonodaji bi država glasovalne pravice dobila nazaj le v primeru, če bi objavila prevzemno ponudbo ali lastništvo znižala pod 33,3- odstotni prevzemni prag.

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 03. 03. 2014 Stran: 5

Aerodrom Ljubljana je v letu 2013 ustvaril 5,2 milijona evrov čistega dobička, Skupina Telekom Slovenije pa desetkrat toliko, 52 milijonov evrov. Take Aerodrom kot Telekom sta v večinsko državni lasti in na seznamu petnajstih za prodajo predvidenih družb. Za oba je pooblaščeni prodajalec Sod že izbral tako finančnega kot pravnega svetovalca pri prodaji celotnih državnih deležev.

Gre za dvojec, ki že leta redno izplačuje dividende, ki so zadnja leta kar bogate, saj so se delničarji, beri država, odločili, da si bodo razdelili ves dobiček. Delničarji Aerodroma Ljubljana so si lani, že drugo leto zapored, razdelili večino od 2,6 milijona evrov predlanskega bilančnega dobička, država pa je skupaj dobila okrog milijona in tričetrt. Telekomovi delničarji pa so si razdelili skupaj 54 milijonov evrov dividende. Večinska, 72,38-odstotna lastnica, država, je tako dobila dobrih 39 milijonov evrov.

Izplačevanje visokih dividend pred prodajo je razumljivo. Lani so si Telekomovi delničarji omislili izplačilo dividend v dveh delih. Kaže, daje država na to možnost letos pozabila, saj še ni sklicala izrednih skupščin.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 17. 02. 2014 Stran: 4

Zakon o prevzemih ATVP opozarja, da predlagana rešitev ni izvedljiva - Brez glasov v treh družbah

Ljubljana - Vlada poskuša državnim lastnikom v Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Zavarovalnici Triglav povrniti glasovalne pravice. V državni zbor je tako poslala spremembo zakona o prevzemih, a predvidena rešitev je po mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) neizvedljiva in lahko tudi ustavno sporna.

Država je v omenjenih treh družbah z odločbo ATVP ostala brez glasov, ker so državni lastniki kupili dodatne delnice in tako delež v posamezni družbi povečali nad tistega, ki so ga imeli ob uveljavitvi prevzemne zakonodaje. S tem so kršili prevzemni zakon in postali nezakoniti prevzemniki.

Glasove bi po veljavnem zakonu lahko dobili nazaj, če bi objavili prevzemno ponudbo ali zmanjšali državni delež pod prevzemni prag, torej pod 33 odstotkov. Vlada zdaj predlaga, da bi ATVP lahko vrnil lastnikom glasovalne pravice, če bi prodali delež, zaradi katerega je nastopila obveznost objave prevzemne ponudbe.

Brez podlage za odločanje

Na ATVP so nad takšnim predlogom začudeni. Direktor agencije Damjan Žugelj pojasnjuje, da po predlagani noveli ATVP nima podlage za odločanje. Po njegovih besedah je teg treh primerih izdan pravnomočen akt vrhovnega sodišča, ki predvideva dva načina za ponovno pridobitev glasovalnih pravic. V pravu pa velja pravilo, da splošen akt, torej zakon, ne more posegati v posamičen akt, dodaja. »Če bomo takšno zahtevo dobili, jo bomo zavrgli,« pojasnjuje Žugelj.