Za odškodnine bančnim razlaščencem bi ustanovili poseben sklad

NatisniNatisni

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  izbrisani delničarji in obvezničarji v sanaciji slovenskih bank,  Datum: Sobota, 11. marec 2023 Stran: 18

Potem ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon o sodnem varstvu razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank, je Banka Slovenije predstavila nove zakonske predloge za rešitev tega vprašanja. Ti med drugim predvidevajo, da bi bila tožena stranka v odškodninskih postopkih poseben sklad. Predloge bodo v najkrajšem času posredovali ministrstvu za finance.

Ustavno sodišče razveljavilo zakon o bančnih razlaščencih

V Banki Slovenije so še pred odločitvijo ustavnega sodišča najeli skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov pod vodstvom Mira Preka, ki je zdaj pripravila predloge za rešitev razlastitev v sanaciji bank v letih 2013 in 2014. Kot je pojasnil Prek, so se zaradi dilem, kdo naj bi plačal morebitno odškodnino razlaščenim vlagateljem, da naj država v ta namen ustanovi poseben sklad, ki bo tožena stranka v odškodninskih postopkih, Banka Slovenije in država pa bosta pri tem v pravdi nastopala kot stranska udeleženca. Poudaril je, da to ne pomeni, da bo Banka Slovenije, ki je takrat vodila postopke in izdala odločbe o izrednih ukrepih, razbremenjena odgovornosti: Če bo namreč sodišče ugotovilo, da ni ravnala skrbno, bo lahko sklad zoper njo vložil regresni zahtevek za odškodnino.

Združevanje tožb

Skupina predlaga, da bi Banka Slovenije za vsako od šestih saniranih bank na spletu objavila povzetke odločb in drugih dokumentov, tožnikom pa bi bila tako, kot je predvideval že razveljavljeni zakon, na voljo tudi virtualna podatkovna soba. Oškodovani vlagatelji bodo morali tožbo vložiti najkasneje v sedmih mesecih, sklad pa bo moral nanjo odgovoriti v šestih mesecih. Skupina predlaga tudi obvezno združevanje istovrstnih tožb, sodišče pa naj bi nato izdalo skupno sodbo. »To je novost, za katero upamo, da bo prinesla koristi tudi bolj pasivnim tožnikom, saj bo sodba veljala za vse,« je dejal Prek.

S kolegi je predlagal, da bi za te postopke določili kot pristojno le eno sodišče, saj bi se s tem izognili tveganju različnih sodnih praks. Sodišče bi morali najprej presoditi, ali obstoji obveznost povrnitve škode za posamezne kvalificirane obveznosti bank. Če bo to ugotovljeno, bodo lahko tožniki v šestih mesecih terjali odškodnino vendar le do nakupne vrednosti naložbe skupaj z zamudnimi obrestmi. O višini naj bi odločale upravne enote.

Možnost izvensodne poravnave

Predlogi skupine neposredno ne predvidevajo možnosti izvensodne poravnave, za kar se zavzema precej malih pa tudi velikih razlaščenih vlagateljev. A kot je razumeti, bo lahko zakonodajalec uredil tudi možnost alternativnih oblik reševanja sodnih sporov.

V Banki Slovenije so že večkrat poudarili, da se zavzemajo za rešitve, ki bodo tudi izvedljive, kar pomeni, da bodo v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo ter tudi našo ustavo. Vodja pravne službe Jurij Žitko je opozoril, da ti nerazrešeni dvomi iz preteklosti vnašajo nezaupanje v bančnega regulatorja. »ocenjujemo, da predlog dober pripomoček državi,« je dejal Žitko. V Banki Slovenije namreč poudarjajo, da je zdaj na potezi ministrstvo za finance oziroma vlada.

V sanaciji NLB, Nove KBM, Abanke, Banke Celje, Probanke in Factor banke je bilo razlaščenih okoli 100.000 vlagateljev, ki so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. V sodnih postopkih naj bi se presojalo, koliko več bi morali dobiti, kakor če bi šla banka v stečaj.

Pomisleki malih delničarjev

V Društvu Mali delničarji Slovenije menijo, da zakona ne bi smelo pripravljati ministrstvo za finance, saj je njegov zakon ustavno sodišče razveljavilo. Kritični so tudi do tega, da bi bila Banka Slovenije stranski udeleženec v pravdi na strani države, neprimerno se jim zdi z sem obremenjvati upravne enote, predvsem pa se ne strinjajo, da bi odškodnina lahko dosegala največ nabavno ceno finančnih instrumentov.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.