Kučanov perutninski kralj
NatisniMedij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 08. 2015 Stran: 24
Poslovno poročilo in podatki o ravnanju Romana Giaserja se berejo kot kriminalka. Lastništvo Perutnine Ptuj je zavito v meglo, podjetje, ki je tudi v pomembni Glaserjevi lasti, pa že nekaj let v velikih poslovnih težavah.
Ptujčan, danes 68-letni Roman Glaser, veterinar po poklicu, član Kučanovega Foruma 21, se je najprej zaposlil v Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Leta 1988, po opravljenem doktoratu iz veterinarskih znanosti, pa se je zaposlil v Perutnini Ptuj. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1905, po drugi svetovni vojni, natančneje 25. julija 1947, pa podržavljeno, kot je razvidno iz Poslovnega registra Slovenije.
V Kučanovih Časih Giaserja so leta 1988 imenovali za člana kolektivnega poslovodnega organa (KPO), odgovornega za usklajevanje proizvodnje, tehnologije in razvoja. Že leto pozneje je postal podpredsednik KPO za proizvodnjo, januarja 1992 pa predsednik KPO. Po tistem letu se je začelo lastninjenje nekdanjega družbenega premoženja, ki se je v Perutnini Ptuj končalo s soglasjem Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, izdanim 20. junija 1997. Glaser je bil tudi po preobrazbi lastnine oziroma v novi delniški družbi imenovan za predsednika uprave in generalnega direktorja. Iz njegovega uradnega življenjepisa, objavljenega na sicer slabo ažuriranih spletnih straneh Perutnine Ptuj, je razvidno, da je bil član upravnega odbora GZS, predsednik upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice, predsednik nadzornega sveta Perutnine Ptuj - Pipo iz Čakovca, predsednik sveta javnega zavoda Bistra Ptuj in predsednik Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj. O njegovem delu in zgodovini, povezani s tajkunsko Probanko, pa v uradnem življenjepisu ne piše nič. Prav tako ni omenjeno njegovo članstvo v Forumu 21. Mimogrede, nekdanji upravni odbor GZS, imenovan leta 2003, je štel 30 članov, med njimi pa je bilo kar sedem članov Foruma 21. Člani prvega in drugega so bili: Zoran Jankovič (Mercator), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Romana Pajenk (Probanka), Bine Kordež (Merkur), Tone Turnšek (Pivovarna Laško), Edvard Svetlik (Hidria) in Miloš Kovačič (Krka). To je bil tudi upravni odbor, ki je Glaserju leta 1997 podelil nagrado GZS. Glaser je bil predsednik nadzornega sveta Probanke v času, ko je ta nekritično podeljevala posojila in zašla v težave.
Menedžerski odkup Roman Glaser je tudi izvajal menedžerski odkup Perutnine Ptuj. Ob tem se je dolgo časa sprenevedal in celo lagal, ko je decembra 2007 na primer govoril, da »nima vpogleda v to, da bi se v kratkem zgodile kakšne lastniške spremembe v Perutnini Ptuj. Sredi marca 2008 pa je Holding PMP, ki je v lasti menedžerjev Perutnine Ptuj, kjer je imel Glaser 20-odstotni delež, skupaj s Probanko, Merkurjem, Zlato moneto 2, Perutninarsko zadrugo Ptuj in Cometom objavil prevzemno namero za Perutnino Ptuj. Holding PMP je bil ustanovljen februarja 2006 (ustanovili so ga člani družine Šešok), v njem pa so bili udeleženi tudi člani uprave Perutnine Ptuj, poleg Giaserja še Tone Čeh, Nada Krajnc, Milan Cuš in svetovalec uprave Dimče Stojčevski. Med lastniki Holdinga PMP je imel Roman Glaser petino delnic, skupaj s člani uprave Tonetom Čehom, Milanom Čušem in Nado Krajnc pa je imela uprava Perutnine Ptuj v lasti 60 odstotkov Holdinga PMP. Preostalih 40 odstotkov je bilo v lasti 26 menedžerjev Perutnine Ptuj.
Sprenevedanje Glaser je 23. aprila 2008 na novinarski konferenci v Sarajevu govoril, da ima ponudba za prevzem Perutnine Ptuj drugačno vsebino kot klasičen menedžerski prevzem. Dejal je, »da gre za konzorcijske načrte več podjetij, ki so našla interes pri lastniškem povezovanju in konsolidiranju družbe«. Novinarska konferenca je bila v Sarajevu zato, ker je Perutnina Ptuj tam odpirala novo tovarno, imenovano Mesto okusov. Tam je torej govoril, da so vodstveni delavci le eden od prevzemnikov, vse skupaj pa je samo nadaljevanje dogodkov po privatizaciji leta 1997, ko je skoraj celotna vodstvena struktura v Perutnini Ptuj začela kupovati svoje delnice. Dejal je še, da ima Hoiding PMP v lasti že okoli 5,2 odstotka delnic Perutnine Ptuj. Na vprašanje, kdaj bo Perutnina Ptuj uvrščena na borzo, pa je dejal, da se bo to zgodilo takrat, ko bodo lastniki konsolidirano ugotovili takšno potrebo. Perutnine Ptuj še danes ni na borzi.
Dvetretjinski lastniki Ponudba za prevzemno ponudbo se je iztekla sredi maja 2008, lastniki Perutnine Ptuj so konzorciju prodali 23 odstotkov delnic. S tem so Probanka, Merkur, Zlata moneta 2, Perutninarska zadruga Ptuj in zreški Comet postali 65-odstotni Perutnine Ptuj. Pomembno vlogo pri lastninjenju Perutnine so imele družbe iz kroga Pivovarne Laško, ki jo je vodil Boško Šrot, predsednik nadzornikov pa je bil Tone Turnšek. Pivovarna Laško je v tej prevzemni ponudbi svoje delnice v Perutnini prodala navedenemu konzorciju. Člani prevzemnega konzorcija pa so še pred nakupom sklenili tudi delničarski sporazum, po katerem ima Holding PMP deset let predkupno pravico na vse delnice prevzemnikov. Na tej podlagi so borzniki sklepali, da bo Roman Glaser prej ali slej postal glavni lastnik Perutnine Ptuj. Merkur in Probanka naj bi mu pri tem le pomagala.
Policist v upravo Poleg Giaserja ne smemo pozabiti na Milana Čuša, člana uprave. Pred prihodom v Perutnino Ptuj je bil direktor mariborske policijske postaje. Ko je kazalo, da bi se lahko Roman Glaser in še kdo znašel pred organi pregona, je Čuš povabil policiste in kriminaliste na izlet v Perutnino. V tedniku Reporter so tako poleti 2012 objavili več fotografij, besedilo pa opremili z naslovom Kriminalisti v kurniku Foruma 21. Uvodoma so zapisali, da Perutnina doživlja krizo; matično podjetje sicer posluje z dobičkom, skupina Perutnina Ptuj pa ima že tretje leto zapored izgubo. In čeprav direktor Roman Glaser trdi, da je poslovanje uspešno, je v pretres treba vzeti tudi številne vprašljive finančne naložbe, so navedli. Namesto da bi morebitne nepravilnosti raziskali, pa se ljudje iz vodstva kriminalistične policije v Perutnino Ptuj odpravljajo na prijazne obiske in perutninske priboljške. Srečanje kriminalistov policijskih uprav iz Murske Sobote, Celja in Maribora je bilo 22. junija 2012.
Mali delničarji Avgusta 2011 so mali delničarji sporočili, da so delničarji, ki jih Glaser posredno ne obvladuje, 26. avgusta Glaserju složno obrnili hrbet, ker je aroganten, prav tako njegovi bližnji zaposleni, in da ni nikakršne komunikacije niti z lastniki (delničarji) niti z drugimi deležniki v prostoru. Glaser pa je na skupščini 2011 s spretnim pravnim manevrom izigral male delničarje in tudi Kapitalsko družbo (Kad), ki mu leta 2008 državnega deleža ni prodala. Zahtevali so posebno revizijo, s katero bi pridobili celovit pregled ozadja prodaje hčerinskih podjetij, številnih nepremičninskih in finančnih poslov ter več Roman Glaser (desno) z letno plačo 800 tisoč evrov bo ob koncu mandata leta 201 7 star 70 let. Verjetno bo šel po Zidarjevi poti. Perutnina Ptuj je z denarjem ravnala kot svinja z mehom, vodstva ne pokliče nihče na odgovornost, nekdanji šef mariborske policije pa je član uprave. Tajkun Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, Kučanov perutninski kralj desetmilijonskih dokapitalizacij hčerinskih družb v Sloveniji in tujini. Glaser je namreč na skupščini z lastnim nasprotnim predlogom dosegel, da bo posebnega revizorja do konca oktobra 2011 izbral nadzorni svet, ki se bo moral pri tem ozirati na ceno, reference in neodvisnost. Nadzorni svet pa je takrat vodil Radovan Stonič, tesno povezan s Probanko, v kateri je bil predsednik nadzornega sveta Roman Glaser.
Po preoblikovanju Perutnina Ptuj se je v delniško družbo preoblikovala leta 1997. Družbi so 28. junija 2002 pripojili Kmetijski kombinat Ptuj pa tudi družbo Jata iz Ljubljane. Aprila 2003 pa so pripojili še družbo Veterinarska ambulanta Kmetijski kombinat Ptuj. Pripojitev Turme, družbe za trgovino, registrirane na istem naslovu kot Jata v Ljubljani, je bila izvedena julija 2003.
Poslovanje Revidirani podatki o poslovanju Perutnine Ptuj za leto 2014 še niso objavljeni. Po pričakovanju se bo to zgodilo septembra, avgusta pa bi morala biti skupščina. Čeprav se Glaser hvali, da poslujejo zelo dobro, je vsekakor treba počakati na revidirane podatke. V nadaljevanju zato objavljamo podatke iz poslovnega poročila za leto 2013, v katerem je Perutnina Ptuj ustvarila 47,45 milijona evrov celotnih prihodkov in poslovala z izgubo. Poslovanje družbe je revidirala revizorska hiša KPMG in k izkazom podala mnenje s pridržki. Zapisali so, da Perutnina izkazuje med dolgoročnimi finančnimi naložbami naložbo v delnice družbe Merkur v vrednosti 26 milijonov evrov. Po mnenju revizorjev pa je vrednost naložbe v delnice Merkurja na dan 31. 12. 2013 enaka nič evrov in bi jo morala Perutnina slabiti v višini 26 milijonov evrov. V skladu s tem bi se finančni odhodki iz oslabitve finančnih naložb povečali za 26 milijonov evrov, za toliko pa bi se zmanjšal poslovni izid. Dodajmo, da je Merkur še vedno naveden med lastniki delnic Perutnine, ima pa prepoved razpolaganja z njimi. Perutnina ima za te delnice predkupno pravico. Odpisi Perutnina med dolgoročnimi finančnimi naložbami izkazuje naložbo v odvisno družbo Topiko (v Srbiji), ki je v bilanci stanja izkazana v vrednosti 5,6 milijona evrov. Po mnenju revizorjev je vrednost naložbe 2,65 milijona evrov in bi jo morala družba slabiti v višini 2,975 milijona evrov. V skladu s tem bi se finančni odhodki iz oslabitve finančnih naložb povečali za 2,975 milijona evrov. Za toliko bi se povečala tudi izguba.
Šrotova zapuščina Med kratkoročnimi finančnimi naložbami Perutnina izkazuje posojila in obresti do družb Center Naložbe in Infond Holding (v lasti Boška Šrota), ki so v bilanci stanja na dan 31. 12. 2013 izkazani v skupni višini 9,383 milijona evrov. Za obe družbi je bil uveden stečajni postopek. Revizorji so ocenili, da bi morala družba omenjeni naložbi slabiti v celotni višini. V skladu s tem bi se finančni odhodki iz oslabitve finančnih naložb povečali za 9,383 milijona evrov. Za toliko bi se V obširnem poslovnem poročilu ni mogoče zaslediti, kdo so dejanski lastniki Perutnine Ptuj. Nekdanja družba Jata v ljubljanskem Zalogu, ki jo je Perutnina Ptuj prevzemala na dvomljiv način, je za Giaserja zelo pomembna. povečala tudi izguba.
Odpisi Če seštejemo vse slabitve oziroma odpise, ki bi jih morali v Perutnini izvesti, pa jih niso, bi moral biti poslovni izid in posledično kapital nižji za 38,358 milijona evrov. Ob tem iz bilance izhaja, da je Perutnina Ptuj v letu 2013 oslabila in odpisala finančne naložbe v višini 11,9 milijona evrov, v letu 2012 pa še za 9,1 milijona evrov. Skupno torej za 21 milijonov evrov. Če bi prišteli še 38,358 milijona evrov, kolikor so ugotovili revizorji, bi bilo odpisov za skoraj 60 milijonov evrov - v dveh letih. Perutnina Ptuj je v bilanci za leto 2013 odpisala delež v Probanki v višini 1,9 milijona evrov, v letu 2012 pa za 9,1 milijona evrov. Nadalje je izvedla slabitev naložbe v odvisno družbo Perutnina Ptuj Topiko, a. d., v višini 10 milijonov evrov. Drugi podatki kažejo, da je Perutnina kot jamstvo za dolgove zastavila osnovna sredstva v višini 68,391 milijona evrov, kar pomeni, da ima na teh osnovnih sredstvih vknjižene hipoteke. Poleg tega je imela na lizinških pogodbah za 269,1 milijona evrov obveznosti.
Zadolženost Perutnina je zelo zadolžena, zaradi česar plačuje visoke zneske za obresti. V letu 2013 je za obresti na bančna posojila plačala 5,2 milijona evrov, v letu 2012 pa 4,866 milijona evrov. Ob koncu leta 2013 je imela 15,2 milijona evrov dolgoročnih obveznosti (večino do bank) in 69,396 milijona evrov kratkoročnih finančnih obveznosti do bank. Skupne kratkoročne obveznosti so bile 97,451 milijona evrov, kar je domala dvakratnik dejanske izgube Perutnine Ptuj. Ob tem povejmo, da je Perutnina Ptuj v letu 2013 imela tudi 2,1 milijona evrov subvencij, največ za kmetijsko proizvodnjo. V letu 2012 je bilo teh 1,99 milijona evrov.
Izguba Družba Perutnina Ptuj je poslovala z izgubo v višini 9,864 milijona evrov (v letu 2012 v višini 6,779 milijona evrov). Skupna izguba (z izgubo iz preteklih let) znaša 13,257 milijona evrov. Če bi k temu prišteli še za 38,258 milijona evrov odpisov zaradi Centra Naložb, Infond Holdinga, Merkurja in Topica, bi bila skupna izguba družbe skoraj 52 milijonov evrov. Osnovni kapital družbe je 24,67 milijona evrov, kar pomeni, da je dejanska skupna izguba dvakratnik ustanovnega kapitala. To je podatek, ki kaže gospodarnost Romana Giaserja.
Univit in Probanka Posebna zgodba je poroštvo družbi Univit. Perutnina Ptuj je bila namreč porok družbi Univit za kredit, ki ga je ta najela pri Probanki. Del posojila je Univit vrnil sam, dokler ni zašel v finančne težave, danes je v stečaju. Stanje posojila ob koncu leta 2013 je bilo 3,35 milijona evrov, stanje posojila na dan 30. junij 2014 pa 2,8 milijona evrov. V letu 2014 je Probanka Perutnino kot poroka pozvala k plačilu zapadlih obrokov. Perutnina je plačala skupno 550 tisoč evrov (mesečni obrok je bil 91.666,66 evrov), za preostale obveznosti v višini 2,8 milijona evrov pa se je Perutnina dogovorila za reprogramiranje, vključila jih je namreč v sporazum o reprogramu, ki ga je sklenila tudi z drugimi bankami. Junija 2014 je pri Okrožnem sodišču v Mariboru vložila tožbo za razveljavitev poroštvene pogodbe in vrnitev izvršenih plačil. Perutnina je nehala sodelovati z družbo Univit v letu 2014. Gre za podjetje, katerega lastniki, ki so to postali leta 2008, so iz Združenih držav Amerike. Iz Poslovnega registra Slovenije je razvidno, da je tudi ta družba zelo zadolžena; ima za 1,5 milijona evrov vpisanih zastavnih pravic na 100-odstotnem poslovnem deležu, vse v korist upnika Nova Ljubljanska banka. Ustanovni vložek je bil 792-856 evra. Stečajni upravitelj je odvetnik Tomaž Čad. Direktorja sta bila Stanislav Razen iz Kopra in Marko Rupret iz Ljubljane, prokuristka pa Tatjanca Justin iz Ljubljane. Družba ima sedež na Nazorjevi ulici 6 v Ljubljani. Verjetno ni naključje, da je na tem naslovu sedež družbe NP Consulting, ki je v lasti Nevenke Črešnar Pergar, ki se zdaj ponuja za neizvršno direktorico Nove Kreditne banke Maribor, ki jo je nedavno kupil ameriški investicijski sklad Apollo. Vse kaže na to, da bomo posojilo Probanke Univitu, za katerega je jamčila Perutnina Ptuj, plačali davkoplačevalci. Tudi v tem primeru se postavlja vprašanje odgovornosti tako vodilnih v Probanki kot v Perutnini Ptuj, v obeh primerih pa je eden od odgovornih Roman Glaser.
Za konec Vlada Mira Cerarja je v klasifikaciji državnih naložb 9,96-odstotni delež, ki ga nekdanja Kad ni prodala Glaserju, opredelila kot pomembno naložbo. To je smešno, saj s tem samo hrani lastništvo za Glaserja. Perutnina namreč že nekaj let ne plačuje davka iz dobička, ker je v davčni izgubi, zakonsko pravico iz tega pa bo koristila še nekaj časa.
Povejmo še, da je poslovno poročilo Perutnine Ptuj za leto 2013 zelo obsežno, ima kar 252 strani, vendar pa v njem ne najdemo nobenega podatka o lastništvu družbe.
